Trgovci nimajo veliko razlogov za praznovanje

Nobena novost ni, da so tržaške trgovine v hudih težavah, letošnja decembrska slika pa je - če je le mogoče - še bolj dramatična. Problemi so v glavnem značilni za vso Italijo, pobožični sprehod po tržaškem mestnem središču pa je poučen. Lahko bi se sprehodili po vaseh ali predmestju, kjer trgovine na drobno počasi izginjajo, vtis bi bil zelo podoben. V centru pa je več trgovin in v slabem kvadratnem kilometru se nakopiči veliko osebnih pričevanj ter podjetniških zgodb s slabim koncem. V prvih štirih mesecih tega leta je bilo v tržaški pokrajini »izbrisanih« 112 podjetniških dejavnosti, položaj pa se potem ni izboljšal.
Da so praznični dnevi letos manj praznični, opazimo ob vsakem koraku. Številne prazne izložbe - nekatere so zakrite s kartoni - zgovorno pričajo o stiski, ki pesti tržaški trgovinski sektor že več let, zdaj pa dosega vrhunec. Simbol krize je recimo Pasaža Fenice, ki je podobna mestu duhov. Poleg istoimenske knjigarne je pasaža, ki povezuje ulici San Francesco in Battisti, že pred časom izgubila še vse ostalo - trgovine s pohištvom, bar, biroje. Pred nedavnim se je prižgala pregovorna »luč na koncu tunela«, ko so na vogalu odprli trgovino z igračami, ki je vnesla nekaj barve v mrko krizno sivino. Slovar slovenskega knjižnega jezika sicer razlaga, da je pasaža »hodnik skozi stavbo s trgovinami na obeh straneh, ki povezuje dve vzporedni ulici«. Zadnji del definicije drži, trgovin na obeh straneh pa v našem primeru že dolgo ni več.
Gremo po nakupih, odpravimo se v strogo mestno središče. Po poti opazimo več napisov »fuori tutto« (»vse ven«) ali »prodamo vse zaradi prenehanja dejavnosti«. Nekatere trgovine so sicer zaprte zaradi preurejanja ali selitve. Popuste ponujajo marsikje, ponekod tudi 80-odstotne. V Ulici delle Torri se ustavimo pred znano trgovino s spominčki in duhovitimi darili Vetri di Murano, ki ima 83-letno zgodovino. V najstniških letih smo v tej trgovini pogosto kupovali darilca, je prava institucija. Letos spomladi je lastnik Enzo Bassan napovedal njeno zaprtje in drevi bo dejansko zadnjič zaklenil vrata trgovine, ki jo je leta 1930 odprl njegov oče Aldo, sam pa v njej dela že celo življenje. Lastnik je povedal, da je pred nekaj leti še delalo v trgovini 12 ljudi, zdaj so samo še štiri osebe. »Davki so se v zadnjih dveh letih zvišali za 50%, v enaki meri se je zmanjšala prodaja. Poravnal sem vse dolgove, a zaradi visokih stroškov nima smisla vztrajati. Jutri zaključimo,« je v petek potrdil Enzo Bassan.