Prosek ne obstaja

Italijanska občila posvečajo v tem času veliko pozornost razvoju vina prosecco, ki po nekaterih statistikah glede prodaje v Evropi že ogroža, ponekod pa celo prekaša, sloviti francoski šampanjec. V zadnji številki tednika Espresso beremo zgodbo o vinarju Gianluci Bisiolu, ki prideluje prosecco na otoku Mazzorba v beneški laguni in s tem žanje velik poslovni uspeh. Rimski časnik tudi piše, da je prosecco doma v 15 občinah pokrajine Treviso, njegova prodaja pa stalno raste. Lani so npr. proizvajalci prosecca prodali 72 milijonov steklenic tega vina v skupni vrednosti skoraj 500 milijonov evrov. V tujino so prodali skoraj 29 milijonov steklenic, največ v Nemčijo, Švico, Veliko Britanijo in ZDA. Skratka prosecco je velika zgodba o uspehu. V reportaži, ki jo Espresso objavlja na štirih straneh, novinarju Emanueleju Coenu sploh ne pride na misel, da bi se enkrat vprašal od kod izhaja v resnici ime prosecco, torej če v Italiji slučajno ne obstaja en kraj s tem imenom. Kje so časi, ko je takratni kmetijski minister Luca Zaia (danes predseduje Deželi Veneto) na Proseku ponosno zasadil trto prosekarja in s tem dejansko priznal, da bi morali biti vinarji iz Veneta hvaležni Proseku za ime svetovno znanega vina. Trta, ki jo je zasadil Zaia, se je že zdavnaj posušila. Ne samo to. Kot je poročal Primorski dnevnik se območja v pokrajini Treviso, kjer pridelujejo prosecco, potegujejo za vpis v seznam svetovne dediščine Unesca. Morda se bo na Proseku ali na Tržaškem končno našel kdo, ki bo Espresso, zlasti pa pristojne v Rimu in v Venetu opozoril na zgodbo vina tokaj, ki ga v Italiji na ukaz evropskega sodišča ne smejo več tržiti s tem imenom. Lahko ga tržijo le Madžari na območju vinorodnega kraja Tokaj.