»Naj živi SSG, še drugih 80 let in več«

»Osemdeset, pa jih res ne kažete.« Tržaški župan Roberto Dipiazza je na današnji slovesni podelitvi srednjeveškega pečata Slovenskemu stalnemu gledališču v Trstu ob 80. obletnici prve predstave po drugi svetovni vojni led razbil z ironijo ob rokovanju z mladim predsednikom.

V Sinji dvorani je Dipiazza sprejel predstavnike upravnega odbora teatra s predsednikom Ivanom Jevnikarjem na čelu, člane Društva slovensko gledališče in nekatere zaposlene; pridružil se jim je tudi deželni svetnik Marko Pisani. Jevnikar je gostitelju uvodoma predstavil odbor oz. ekipo, ki se je v poldrugem letu, kar upravlja gledališče, izkazala za učinkovito in sodelovalno, tako kot tudi sami člani. »Ciljev imamo veliko in upamo, da jih bomo tudi s pomočjo Občine Trst in Dežele FJK v prihodnje dosegli,« je še dodal Jevnikar in tržaškega prvega moža povabil, naj si pride ogledati kako premiero. Slednji je potrdil, da bo gotovo prišel, spomnil na prijateljstvo z nekdanjim predsednikom države Borutom Pahorjem in na svoje lovske pustolovščine po Sloveniji. Jevnikarju je nato »z velikim veseljem in spoštovanjem« izročil pečat in mu poklonil knjigi tržaškega sodnika v pokoju Umberta Zuballija Med dvema ognjema/Fra due fiamme.

Da sega zgodovina slovenskega gledališča še nekoliko dlje, so na srečanju župana poučili gostje. Prve odrske korake beležimo že leta 1902 z Dramatičnim društvom, svoj dom pa je gledališče z manjšim igralskim ansamblom našlo v Narodnem domu že 8. januarja 1905, dokler ga niso sežgali fašisti, je dodala Bogomila Kravos in opozorila, da je teater na začetku financirala skupina zasebnikov, slovenskih kapitalistov iz Trsta. Obnovljen je bil leta 1945 in do leta 1954 je bilo prvo in edino stalno delujoče gledališče z rednim ansamblom v mestu.

Več v jutrišnjem (sredinem) Primorskem dnevniku.