Spet rekorden deželni proračun

Spet rekorden deželni proračun

V deželnem svetu Furlanije - Julijske krajine se je danes dopoldne začela razprava o predlogih deželnega proračuna za leto 2026 oz. triletje 2026-2028 ter zakona o izvajanju proračuna, ki jih je pripravila deželna vlada in je še enkrat rekorden, saj znaša šest milijard in 518 milijonov evrov. Dobra polovica te vsote je namenjena zdravstvu (3,72 milijarde evrov), medtem ko je investicijam namenjenih 738 milijonov evrov, infrastrukturi in ozemlju 642,8 milijona, delu, izobraževanju in družinskim politikam 226 milijonov, zaščiti okolja, energetiki in trajnostnemu razvoju 192,7 milijona, proizvodnim dejavnostim in turizmu 174,5 milijona, premoženju in javnemu dobremu 137 milijonov, kmetijstvu, gozdarstvu, prehrani in ribolovu 115 milijonov ter kulturi in športu 108,4 milijona evrov.

Predlog deželne vlade so v svojih uvodnih nastopih zagovarjali poročevalci desnosredinske večine Markus Maurmair (Bratje Italije), Antonio Calligaris (Liga), Mauro Di Bert (Lista Fedriga) in Andrea Cabibbo (Naprej, Italija), ki so zaslugo za razpoložljivost obsežnih sredstev pripisali predsedniku deželne vlade Massimilianu Fedrigi in njegovemu dogovoru z državo, vse to pa omogoča tako odzivanje na izredne razmere kot promocijo inovativnih ukrepov za družine, podjetja in upokojence, energetski prehod ter pozorno in resno načrtovanje na področju zdravstva. Prav tako so poudarili pozornost do družin, krepitev deželnega gospodarstva, družbeno kohezijo in pozornost do šibkejših območij.

Temu so oporekali poročevalci opozicije Andrea Carli (Demokratska stranka), Massimo Moretuzzo (Pakt za avtonomijo) in Furio Honsell (Open FJK – mešana skupina), ki so vladni večini očitali pomanjkanje inovativnih ukrepov kljub razpoložljivosti velike vsote denarja ter opozorili na negativno rast deželnega gospodarstva, vpliv podnebnih sprememb, pri čemer dežela spodbuja uporabo alternativnih virov energije, ni pa dejavna na področju zmanjšanja škodljivih izpustov v ozračje, in vprašanje pomanjkanja osebja na področju lokalne samouprave. Nastopu poročevalcev je sledila splošna razprava, v naslednjih dneh pa bo deželni svet obravnaval posamezne člene proračunskega dokumenta, ki naj bi ga dokončno sprejel do petka zvečer.

Predlog proračuna vsebuje tudi načrt porazdelitve vsote desetih milijonov evrov iz državnega zaščitnega zakona za Slovence v Italiji št. 38/2001. To v t. i. velepopravku deželne vlade, ki poleg tega predvideva tudi vrsto drugih ukrepov, npr. 30 milijonov evrov za pomoč prebivalstvu na Goriškem in Krminskem, ki so ga v letošnjem novembru prizadele poplave.

Drugače je opozicija pripravila dobrih 200 popravkov. Med temi so tudi trije, ki jih je vložil svetnik stranke Slovenska skupnost (SSk) Marko Pisani, ki predlaga prispevek goriški občini za razširitev pokopališča v Podgori, dalje uvedbo bonusa za študente, ki s podporo podjetij odidejo študirat v tujino, da se potem vrnejo in z delom v omenjenih podjetjih vrnejo ta bonus, to s ciljem, da se mladi zaposlijo v domačem okolju. Pisani predlaga tudi dodaten denar za razpis, ki omogoča prispevke za popravila cerkvenih objektov in njihove opreme (orgel idr.).

V svojem nastopu pa je svetnik SSk, ki sedi v skupini DS, med drugim opozoril tudi na zapiranje manjših trgovin po vaseh, pa tudi na potrebo po krepitvi sodelovanja s sosednjo Slovenijo, kritično pa je ocenil dejstvo, da je v dopolnilnem besedilu h gospodarsko-finančnemu dokumentu zelo malo prostora posvečenega manjšinam, prav tako ni govora o preureditvi območja mejnega prehoda pri Fernetičih.