Kulinarični kotiček (4)

Vsako soboto objavljamo na naši spletni strani www.primorski.eu kuharski recept našega nekdanjega kolege Ivana Fischerja. Ne gre za novost, temveč za »elektronski ponatis« kulinaričnega kotička, ki ga je Primorski dnevnik objavljal od pozne pomladi 2007 do jeseni leta 2011. Tako izvirnost receptov, kot tudi misli, ki spremljajo njihovo objavo, v celoti ohranjajo aktualnost in sporočilnost, spletna objava pa omogoča hkrati njihov hiter prenos v elektronski ali papirnati arhiv domače kuhinje.
Dobro branje!

ZOBATEC NA ŽARU

Zadnjič smo ostali na Kornatih in pripravili svežo tuno »po kornatsko«. Spomin na sončne junijske dni na Jadranu pa še ni ugasnil.
Naša ladjica je plula naprej, vse bolj proti jugu, pluli smo mimo prekrasnih otokov prekritih z mediteransko makijo, dežurni kuhar pa ni bil vedno v kuhinji, tudi zato, ker je kuhanje na barki vse prej kot enostavno, če se ne omejimo na špagete s tuno ali na rižoto z morskimi sadeži. Žar je sicer vedno na razpolago, a kaj, ko se barka tako rada umaže in ni je lahko očistiti. Pečice pa nismo imeli. Ne bi hotel dajati vtisa, da smo na morju trpeli lakoto, nasprotno, edino, kar nam je manjkalo, je bil pravzaprav svež kruh, ki smo ga našli le tu in tam na otokih.
Valovi so nas pripeljali mimo majhnih otokov nekje pri Šibeniku, kateri je bil, ne vem, na njem pa so bile tri hiše in konoba. Ker se lenemu kuharju tudi tisti dan ni ljubilo nahraniti lačne ljudi, smo se zasidrali in šli okusit srečo na otok. Izbira ni bila obširna, a nekaj sveže ribe so le imeli. Večino rib, je dejal lastnik, prodajo restavracijam na kopnu, kar so imeli, je ulovil brat tisto noč.
Med drugim so imeli tudi lepega zobatca, v katerega so se ženske takoj zaljubile. Lastnik Ante je predlagal, da ga naredi na žaru »z blitvo in krompirjem«. Prav, naj bo, smo rekli, medtem ko smo čakali, pa smo si privoščili nekaj domačih slanih sardonov in hobotnico v solati.
Z žara je omamno dišalo, in čez čas je bil zobatec nared. S krožnikov je izginil v mnogo krajšem času, kot ga je potreboval Ante, da ga je spekel.

Recept pa je čisto preprost in to lahko povem, ker sem ga preizkusil, sicer ne z zobatcem, ki ga je pri nas že skoraj nemogoče najti, temveč s kako drugo belo ribo. Zobatec pa je neprekosljiv.

Potrebujemo, odvisno od števila gostov:
večjega zobatca (1,5 kg),
malo peteršilja,
1,5 kg blitve,
1 kg krompirja,
nekaj strokov česna,
oljčno olje,
sol,
poper,
limono.

Ribo očistimo in operemo ter jo dobro obrišemo. Posolimo, trebušno votlino pa posujemo s sesekljanim peteršiljem in poprom. Ribo na vsaki strani dvakrat ali trikrat zarežemo, jo namažemo z oljem in postavimo na gradelo, žar pa ne sme biti premočan. Od časa do časa ribo mažemo z oljem.
Medtem skuhamo blitvo v slanem kropu. Posebej skuhamo na kocke zrezan krompir. Ko sta blitva in krompir skuhana, odlijemo vodo, v kateri sta se kuhala. Zarumenimo strt česen na 4 žlicah olja in dodamo blitvo in krompir, vse skupaj dobro premešamo in pustimo, da se kuha 5 minut.
Medtem smo seveda ribo enkrat obrnili, pečena pa je, ko se oko spremeni v belo kroglico. V manjši posodi zmešamo sesekljan peteršilj, strt česen, limonin sok, sol, poper in olje in to omako prelijemo preko pečene ribe. Na servirnem krožniku obložimo ribo z zelenjavo in to je to.

Dober tek!

Ivan Fischer