Sobota, 23 februar 2019
Iskanje

V Italiji cene narasle za 36, v Sloveniji za 64 odstotkov

3. sep. 2018 | 12:12
Dark Theme

Cene življenjskih potrebščin v EU so se v obdobju od leta 2000 do konca leta 2017 dvignile za 36,5 odstotka. Pri tem je bil največji dvig v Romuniji, skoraj 300-odstoten, najnižji pa v Nemčiji, nekaj manj kot 29-odstoten. V Sloveniji je bil skupen dvig cen v tem času nekaj pod 64 odstotki, dvig v Italiji pa je bil v v skladu z evropskim povprečjem: 36,5 odstotka. Iz danes objavljenih podatkov evropskega statističnega urada Eurostat je razvidno, da so se v EU v tem tisočletju do konca leta 2017 najbolj podražile alkoholne pijače in tobak. V tej skupini je bila podražitev 92-odstotna. Za več kot 90 odstotkov (91,2 odstotka) so bile dražje tudi storitve in izdelki v skupini izobraževanje. Sledile so skupine stanovanjski stroški, voda, elektrika, plin in druga goriva za domačo rabo (57 odstotkov) ter gostinske in hotelske storitve (56 odstotkov).
Hrana in brezalkoholne pijače so se podražile za 43 odstotkov, izdelki in storitve v skupini transport, kamor poleg vozil npr. sodijo še pogonska goriva, servisne storitve in javni potniški promet, za 41 odstotkov, prav tako kot zdravstvene storitve in izdelki. Praktično nespremenjene so v tem obdobju ostale cene oblačil in obutve, za 22 odstotkov pa so se ob povečani konkurenci in ponudbi pocenili telekomunikacijski izdelki in storitve.
Najvišje dvige cen so v tem tisočletju pričakovano beležile članice unije iz srednje in vzhodne Evrope, ki so v postopku razvojnega približevanja razvitejšim članicam povezave. Prednjači tako Romunija, ki je ob hitri gospodarski rasti v omenjenem obdobju zabeležila 257-odstotni dvig cen.
Sledila je Islandija (ta sicer ni članica EU, je pa v Evropskem gospodarskem območju), ki je v času finančne krize doživela veliko depreciacijo valute. Cene na tem otoku v severnem Atlantiku so se dvignile za 108 odstotkov.
Najmanj so se cene življenjskih potrebščin obdobju med letoma 2000 in 2017 zvišale v Nemčiji in na Švedskem (okoli 29 odstotkov), sledile so Francija, Irska in Danska (okoli 30 odstotkov) ter Finska (32 odstotkov).

Za branje in pisanje komentarjev je potrebna prijava

$tempAlt.replaceAll('"','').replaceAll('<p>','').replaceAll('</p>','').replaceAll('<br>','').replaceAll('<br/>','').replaceAll('<br />','').trim()

Se strinjate, da mora v italijanskem parlamentu sedeti predstavnik slovenske manjšine?

9. feb. 2019 | 7:00
Da, v obeh vejah parlamenta
Da, a samo v senatu
Ne
Ne, je pa primerno, da se Slovencem olajša izvolitev svojega predstavnika
Prikaz rezultatov

Glasovanje zahteva prijavo