75 let od atomske bombe na Hirošimo

Župan Hirošime Kazumi Matsui je na osrednji spominski slovesnosti ob današnji 75. obletnici eksplozije atomske bombe pozval svet, naj se združi proti vsem grožnjam človeštvu, pa naj bo to jedrsko orožje ali pandemija. Slovesnosti se je zaradi novega koronavirusa letos udeležilo manj ljudi kot običajno, udeleženci pa so nosili zaščitne maske. Ob 8.15 po krajevnem času, natanko 75 let po eksploziji atomske bombe nad mestom, je v Hirošimi zadonel bronast zvon miru, na slovesnosti pa so se žrtvam poklonili z minuto molka.

Generalni sekretar Združenih narodov Antonio Guterres, ki se je zaradi pandemije kot mnogi drugi slovesnosti udeležil na daljavo, je v video poslanici posvaril pred novo jedrsko oboroževalno tekmo. »Delitve, nezaupanje in pomanjkanje dialoga grozijo, da se bo svet vrnil k strateški jedrski oboroževalni tekmi,« je dejal in pojasnil, da jedrske sile posodabljajo svoje arzenale ter razvijajo novo in nevarno orožje. »Edina pot, da popolnoma odstranimo jedrsko grožnjo, je popolno uničenje jedrskega orožja,« je dejal.

6. avgusta 1945 ob 8.15 po lokalnem času je nad Hirošimo eksplodirala štiri tone težka atomska bomba iz obogatenega urana, imenovana Little Boy oz. Deček, in uničila okoli 90 odstotkov mesta. Praktično takoj je umrlo okoli 80.000 ljudi. Kasneje je za posledicami eksplozije skupno število žrtev doseglo okoli 140.000.

Tri dni kasneje je podobna usoda doletela še mesto Nagasaki. Eksplozija bombe z imenom Fat man oz. Debelinko s plutonijevo sredico je zahtevala okoli 40.000 smrtnih žrtev, za posledicami pa je kasneje umrlo še okoli 30.000 ljudi. Še šest dni kasneje je Japonska kapitulirala in druga svetovna vojna se je končala tudi na azijsko-pacifiškem območju.

Hirošima je danes po vsem svetu simbol grozot vojne in s tem prizadevanj za mir in svet brez jedrskega orožja. To so običajno tudi glavna sporočila spominskih slovesnosti, ki potekajo v mestu ob obletnicah napada, piše STA.