Urine kazalce bomo v nedeljo, 29. marca, ob 2. uri ponoči premaknili za eno uro naprej. Premik na poletni čas nam bo zopet prinesel uro manj spanja, kar po navedbah Nacionalnega inštituta za javno zdravje (NIJZ) lahko predstavlja izziv za urejeno spanje, a bomo imeli več svetlobe v večernih urah.
Poletni čas traja do zadnje nedelje v oktobru, ko uro spet prestavimo na standardni, zimski čas, ki je za človeka ugodnejši. Premik ure pogosto povzroči pomanjkanje spanja, kar ima lahko negativen vpliv na zdravje in počutje, so zapisali na NIJZ.
Čeprav je bil poletni čas v preteklosti uveden predvsem zaradi varčevanja z energijo, so v zadnjih letih pogosto prisotne razprave o tem, ali je še vedno potreben, saj vse kaže, da prihranek energije ni tako velik kot v preteklosti. Družba Terna ocenjuje, da bo prihranek zaradi nižje porabe električne energije po zaslugi poletne ure v Italiji v letošnjem letu znašal približno 80 milijonov evrov. Namen premikanja ure na poletni čas je bil namreč izkoriščanje svetlobnih razmer s prihrankom energije. Zaradi ukrepa naj bi bilo tudi manj prometnih nesreč in kriminala, pa tudi gospodarstvo naj bi čutilo pozitivne učinke.
Nasprotniki premikanja ure pa menijo, da ta ukrep negativno vpliva na biološko uro ljudi in poslabšuje njihovo razpoloženje in zdravje. Za to razlago se trenutno bolj nagibajo tudi v Italiji, kjer bi s parlamentarnim postopkom radi ukinili ta ukrep. V EU bomo sicer uro premikali vsaj še letos, saj je Evropska komisija v uradnem listu EU objavila časovni razpored poletnega časa za obdobje do leta 2026. Ure bomo na zimski čas premaknili v nedeljo, 25. oktobra, kaj nas čaka marca prihodnje leto, pa je še vedno neznanka.