Torek, 06 december 2022
Iskanje

Bratje Italije »že po definiciji niso prijazni manjšinam«

Intervju s predsednikom bocenske pokrajine Arnom Kompatscherjem

5. okt. 2022 | 12:39
Dark Theme

V Celovcu je konec minulega tedna potekala peta konferenca Skupno o problemih manjšin in politiki do njih v organizaciji Mohorjeve družbe. Med uglednimi gosti, ki so v petek sodelovali na okrogli mizi z naslovom Katere spremembe potrebuje pravo narodnih skupnosti, je bil Arno Kompatscher, predsednik bocenske pokrajine. Ob robu konference smo ga ujeli za kratek intervju predvsem z mislijo na volilno zmago skrajno desničarske stranke Bratje Italije na parlamentarnih volitvah v Italiji. Vodja Bratov Giorgia Meloni bo tako najverjetneje oblikovala novo vlado.

Vaša stranka, Južnotirolska ljudska stranka, je v novem parlamentu dobila pet sedežev. Prej jih je imela šest. Je pa res, da je po novem italijanski parlament za tretjino poslancev manjši. Torej v resnici sedežev niste izgubili?

Ne, seveda ne, če sorazmerno upoštevamo to zmanjšanje parlamentarcev za tretjino, je naša stranka v tem sklicu pravzaprav še nekoliko močnejša kot prej.

Tudi slovenski senatorki Tatjani Rojc se je na čelu liste Demokratske stranke v Furlaniji - Julijski krajini znova uspelo uvrstiti v italijanski parlament. Vendar bo tokrat v opoziciji prav tako kot vaši poslanci?

S Tatjano Rojc imamo dobre stike in te bomo še naprej gojili, čeprav smo zdaj oboji v opoziciji.

Ali imate na Južnem Tirolskem nemško govoreči spričo zmage postfašistične stranke Bratje Italije tudi podobne strahove kot Slovenci v Italiji? Kajti ena od ezulskih organizacij je od bodoče vlade že zahtevala, naj »zmanjša potrato denarja« za organizacije slovenske manjšine v Italiji in tudi za italijansko manjšino v Sloveniji in na Hrvaškem. Sicer Melonijeva poudarja, da Italija, vsaj glede Evropske unije, pripada Italijanom.

Stranka Bratje Italije Giorgie Meloni je gotovo ne samo nacionalistična, pač pa tudi centralistična.Taka usmeritev že po definiciji ni prijazna ne do manjšin in tudi ne do avtonomij, kakršno v Italiji uživa naša dežela Južna Tirolska. Tega se moramo zavedati. Vendar pa na Južnem Tirolskem hkrati ugotavljamo, da naša avtonomija ni zasidrana zgolj v ustavi oziroma v ustavnem zakonu, ki ga lahko dvotretjinska večina v parlamentu spremeni. Tega se zaveda tudi Melonijeva. Naša avtonomija je namreč zaščitena še po mednarodnem pravu. Počiva na mednarodni pogodbi, v delu mirovne pogodbe po drugi svetovni vojni. Za nameček je potrjena tudi z dvema resolucijama Organizacije združenih narodov. Vse to Italijo dodatno zavezuje k izpolnjevanju pogodb glede avtonomije in zaščite naše manjšine. Nihče zategadelj tega ne more kar tako prečrtati. Vendar je treba to avtonomijo tudi vedno znova razvijati naprej, saj zmeraj prihajajo novi izzivi, na katere je treba najti odgovore in se jim prilagoditi. Prav to pa bi lahko bil izziv za prihodnost z novo vlado, ki ima nastati v Rimu. Lahko, da bi ta naš napredek bil otežen. Kajti, četudi bi vse ostalo, kakor je, bi to za nas že pomenilo nazadovanje. Seveda je treba počakati, ali bo nova italijanska vlada morda do manjšin poštena in prijateljska. Vsekakor bomo na Južnem Tirolskem vztrajali pri svojih pravicah.

Naj to velja tudi za Slovence v Italiji?

Kot rečeno, Južnotirolci imamo v Italiji že zelo dobro razvito sodelovanje z drugimi manjšinami, pa naj gre za Slovence v Italiji ali za frankofone v Dolini Aosta. Z vsemi smo solidarni in z njimi sodelujemo v različnih gremijih in na različnih ravneh, tudi na političnem nivoju v rimskem parlamentu. To sodelovanje se bo nadaljevalo tudi poslej.

Za branje in pisanje komentarjev je potrebna prijava