Človek za žico je končal na naslovnici revije Time

Fikret je stopil v visoko travo, ki mu je segala skoraj do bokov. Kakih petdeset metrov je tako gazil skozi goščavo, ko se je ustavil ter pogledal levo in desno. Roko je iztegnil predse, tako kot jo je tistega poletnega dne prek bodeče žice taborišča Trnopolje pomolil angleški novinarki Penny Marshal. Do kosti shiran mladenič, ki bi ga lahko zaradi izjave novinarjem ubili, takrat ni vedel, da bo končal na naslovnici slovite revije Time in javnost s svojo skeletno podobo prvič opozoril na grozodejstva, za katere je svet mislil, da jih po holokavstu ne bo več videl.

Zaprt med kupi mrličev

Fikret Alić se je rodil v vasi Kozarac v Občini Prijedor, na severozahodu Bosne in Hercegovine, območju, na katerem se je etnično čiščenje nesrbske populacije začelo že maja 1992, ob samem začetku srbske agresije na Bosno in Hercegovino. Alić, ki mu je pri rosnih šestnajstih letih umrl oče, je tam živel z mamo, tremi brati in tremi sestrami, vse do junija 1992 je bil zaposlen v kamnolomu Drenovača.

S pričetkom nasilja in etničnega čiščenja se je zatekel v bližnje gozdove, srbske paravojaške enote so mu ubile starega očeta in številne sosede, hiše pa izropale. Ko so 14. junija 1992 prišli ponje, so enote Vojske Republike srbske (VRS) in belih orlov najprej moške ločile od žensk. Fikreta so z drugimi najprej odpeljali v taborišče Omarska, od tam pa v Keraterm. Mesec dni je bil zaprt med kupi mrličev in ljudmi, ki so se v mukah zvijali in ječali. Mesec dni, med katerim je izgubil 38 kilogramov. Vse kar so ujetniki dobivali, je bil krožnik zvodenele juhe in tanka rezina kruha. 86 kilogramov težek moški se je spremenil v 48-kilogramskega okostnjaka.

Kamero zamenjal za top

V Trnopolju, kjer so ga nazadnje zaprli, so Fikreta od ostalih taboriščnikov ločili z bodečo žico, v gneči je opazil svoje brate, a do njih ni mogel. V tistih dneh pa se je v okolici Trnopolja in Keraterma potikala ekipa reporterjev: novinar Guardiana Ed Vulliamy ter Ian Williams in Penny Marshal iz medijske hiše ITN so ravnokar zapuščali taborišče Omarska, ko so z avtom zapeljali mimo Trnopolja in opazili množico za bodečo žico. Ko je Fikret opazil kamero in mikrofon, je mislil, da je po njem. Zamenjal ga je za top. Potem pa mu je Marshall prek bodeče žice podala roko, kamera pa je posnela nasmejan obraz shiranega mladeniča. Posnetki so 6. avgusta 1992 zakrožili po vsem svetu. »Must in go on?«, koliko časa se bo še nadaljevalo, je nekaj dni kasneje pisalo na naslovnici revije Time.

Več v današnjem (torkovem) Primorskem dnevniku