Torek, 21 maj 2024
Iskanje

»Dialog moramo imeti z vsemi«

Intervju s Fulvio Premolin, ki je bila na zadnjem kongresu stranke Slovenska skupnost izvoljena za novo deželno tajnico

Trst |
20. jan. 2024 | 8:25
Dark Theme

Fulvia Premolin je prva ženska, ki je zasedla mesto deželnega tajnika stranke Slovenska skupnost, z novim predsednikom Damijanom Terpinom bosta vodila stranko v naslednjem mandatu. Oba imata za seboj precejšnjo politično kilometrino, ki pa po njenem mnenju pride prav tudi pri prenovi stranke, kjer namerava v prvi vrsti prisluhniti mladim in se soočiti z vprašanjem zajamčenega zastopstva. SSk sodeluje v levosredinskih koalicijah, njena glavna partnerica je Demokratska stranka, hkrati pa nova deželna tajnica zagovarja stališče, da je treba gojiti dialog z vsemi, a ne za vsako ceno, pri čemer težko vidi možnost uskladitve s tistimi, katerim je fašizem še vedno vrednota.

Kako se počutite kot prva ženska na najpomembnejšem položaju SSk?

Verjetno je to malo moja usoda. Tudi v svoji občini sem bila prva ženska županja in ta občutek se mi je ponovil. Po eni strani sem zelo počaščena, po drugi pa ti uhaja takoj misel, koliko dodatnega dela sem s tem pridobila. Mesto sem sprejela rade volje, sicer ne takoj, a po premisleku sem sprejela iz čuta odgovornosti in tudi iz navezanosti na vse tiste, ki so kakorkoli s stranko povezani, s katerimi sem imela vedno lep odnos, ga imam in upam, da se bo ta odnos tudi nadaljeval. Večkrat je prišlo recimo do ostrejšega soočanja, ampak vedno na ravni medsebojnega spoštovanja. Imam pa tudi žensko intuicijo, sem tudi malo posrednica in vsake stvari se lotim z voljo. Samo ni vedno vse odvisno od posameznikov, to je pač povsod.

Kdo vas je predlagal?

Predlagala me je skupina članov, ki deluje pod okriljem stranke in ki se ji je zdelo prav, da spet malo bolj aktivno vstopim v politiko. Ponavljam, zelo sem bila počaščena, a to tudi nekaj pomeni, če drugega ne, želja tudi nekaj doseči, dati konstruktiven doprinos stranki. Sama sem bila sicer mnenja, da bi bil mogoče trenutek, da bi se Damijan Terpin vrnil na to mesto, ki ga je zasedal približno petnajst let in tudi sama sem bila takrat malo bolj aktivna, tako da sva marsikdaj skupaj sedela z različnimi sogovorniki in nam je to prineslo tudi določene uspehe, skupaj, tega ne smem pozabiti, s pokojnim Mirkom Špacapanom.

Prevzemate dediščino predhodnika Igorja Gabrovca. Kako ste doživljali to obdobje?

Zelo pozitivno. Igor Gabrovec je bil v svoji dvojni funkciji deželnega tajnika in deželnega svetnika SSk zelo aktiven in uspešen: to se je videlo tudi s tem, kako je izpeljal volitve v devinsko-nabrežinski občini, kjer danes županuje in v bistvu nadaljuje s tistim, kar je začel in bo na svojem ozemlju izpeljal. Jaz mu voščim, da bi se to zgodilo.

Iz vašega programskega dokumenta in iz izjav novega deželnega predsednika Damijana Terpina za italijanski deželni dnevnik RAI se da razumeti, da mora SSk zasledovati koristi in pravice slovenske narodne skupnosti in da se pri tem ne sme preveč vezati ne na levo in ne na desno sredino. Kar jaz razumem, gre dejansko za vrnitev k »sredinskosti«, ki je zaznamovala SSk, vendar se tu postavlja vprašanje volilne zakonodaje, ki predpostavlja pridružitev koalicijam z različno usmeritvijo. Kako mislite to premostiti?

Jaz mislim nadaljevati tako, kot je bilo nekako do sedaj, samo poudarjati malo več tisto, kar so potrebe manjšine. Predvsem, recimo, še izboljšati ne samo kulturni in jezikovni, ampak tudi gospodarski in še zlasti politični položaj. Kar se neposredno tiče koalicij, smo bili in bomo vedno pripravljeni. Samo če gledamo tržaško ozemlje od Milj do Devina, povečini sodelujemo v vseh koalicijah leve sredine, pripravljeni smo to nadgraditi tudi v drugih občinah. Naj poudarim, da na podlagi dogovora z Demokratsko stranko bi lahko nadaljevali s povezovanjem v koalicijo in sicer prav povsod. Zato mi nismo zaprti do nikogar, logično moramo imeti dialog z vsemi, ker pač preživljamo tak čas, ki ni lahek. Če čakamo, da bomo vedno imeli samo nam naklonjene ljudi na oblasti, je logično, da ima čas tudi svoj pomen za razvoj vsake manjšine in nasploh vsake skupnosti. Zato bi rekla, da smo pripravljeni ne samo recimo se dogovarjati, ampak tudi simbolično postaviti most v obliki loka, na katerega lahko prihajamo z ene in druge strani in se sredi mostu srečamo, tako da imamo možnost se dogovarjati za vse tisto, kar bi bilo najbolje narediti, da bi bilo uspešno za eno in drugo stran.

Celoten intervju v današnjem (sobotnem) Primorskem dnevniku.

Za branje in pisanje komentarjev je potrebna prijava