Digitalizacija našega vsakdana

Tako doma kot v službi uporabljamo številne operacijske sisteme, programe in aplikacije. Zbiramo na primer podatke, ki jih nato vnašamo v določene programe z namenom, da jih nekdo drug (ali kar računalniški sistem) obdela in varno shrani. Uporabniki računalniških storitev se vsak dan srečujemo z izrazi, ki jih sicer v kontekstu našega dela razumemo, težko pa bi jih razložili nekomu, ki dela na drugem področju. Tak primer je denimo pridevnik digitalen, ki ga pogosto uporabljamo kot sinonim za virtualen ali celo za vse, kar poteka na internetu, čeprav ne opisuje lastnosti, pač pa način delovanja določene tehnologije.

Definicija digitalnega ni enostavna in za razumevanje vsebine tega prispevka pravzaprav niti relevantna, kljub temu pa se spodobi, da ponudimo vsaj kratko obrazložitev izraza, ki tako pogosto polni naše misli in pogovore. Poskusimo takole: nasprotje digitalnega je analogno. Pomislite na avtomobilske števce s kazalcem, ki nam pove, kako hitro vozimo. Matematiki pravijo, da so v tem primeru števila predstavljena zvezno, če pa bi bila prikazana diskretno, bi imeli števec s točnimi številkami (in torej ne s kazalcem). Primer iz glasbenega sveta bo morda bolj jasen: zvok je bil dolgo časa shranjen v fizični obliki v analognih medijih kot so trakovi in vinilne plošče ter kasete, kjer so se podatki hranili v magnetnem polju. Nato so se uveljavili CD-ji, kjer se informacije z odbijanjem moči laserskega žarka dekodirajo kot binarni podatki, se pravi kot binarna sekvenca 1 in 0. Tudi nefizični zvočni viri, tj. enostavneje datoteke v formatu MP3, WAV idr., so sestavljene iz tovrstnih sosledij. Z digitalizacijo so se torej podatki začeli zapisovati z ničlami in enkami, ki so danes v ozadju vseh naših običajnih brkljanj z informacijsko tehnologijo.

DIGITALNA PREOBRAZBA

Ob prebiranju člankov o podjetništvu in vodenju organizacij ter kolektivov dobimo občutek, da je govora le še o digitalni kulturi. Digitalno poslovanje je namreč v ospredju pri vseh organiziranih procesih dela, zato je vse bolj pomembno, da se digitalizacijo obravnava celovito in ne le kot omejen fenomen. Prepogosto se namreč jemlje prisotnost digitalnih vsebin v našem vsakdanu kot nekaj za zraven ali celo nujno zlo, medtem ko bi jih morali postaviti v središče pozornosti, kot to počnemo s kadrovanjem ali vsebinami našega dela, saj je digitalna tehnologija orodje, brez katerega danes ne moremo doseči zastavljenih ciljev.

In kaj to pomeni? Digitalna preobrazba pomeni spremembo delovnega okolja, ki IKT tehnologijo ne zgolj vključuje, ampak predvsem zagotavlja, da so zaposleni obveščeni, angažirani in dovolj izobraženi, da lahko razvijajo lastno digitalno miselnost, spretnosti in znanje. Največje težave, kot so na primer nezadovoljstvo, frustracije in slabo opravljanje dela, izhajajo v veliki večini primerov ravno iz nepoznavanja tehnologij, ki so povezane z delovnim procesom. Ta problematika pa ni aktualna samo v gospodarstvu. Spomnimo se, kakšne preglavice so v času prvega zaprtja šol lani spomladi povzročale »tehnične težave«, ki so spremljale uvajanje pouka na daljavo. Nevešči so bili vsi deležniki, ki so povezani s šolo: učenci in dijaki, njihovi starši, učitelji in ravnatelji ter predvsem upravitelji šolskega sistema na najvišji ravni, ki niso znali rešiti osnovnih vprašanj v zvezi z licencami, strežniki, varnostjo in varovanjem osebnih podatkov. To nam jasno pove, da se kljub nedvomno povečani računalniški pismenosti digitalna preobrazba v šolskem svetu še ni zgodila.

V svetu podjetništva ni nič drugače. Digitalna je namreč že večina delovnih procesov, digitalne so vse tehnologije, odnosi s strankami in komunikacija med zaposlenimi. Zato je skrb za čim prejšnjo t. i. digitalno transformacijo že dramatično prepotrebna. Ni dovolj, da s tehnološkim napredkom sobivamo, integrirati ga moramo v naša življenja. Šele takrat, bodo preglavice mimo, saj bomo s poznavanjem digitalnih tehnologij veliko bolj sproščeni in delo – kakršno koli že – bo celo zabavno.