Energetska kriza kot priložnost za pospešitev zelenega prehoda

Ker je človek »bolj naklonjen« inovacijam, ko je v te prisiljen, podnebne spremembe pa niso dovolj »prepričljive«, zakaj ne bi izkoristili trenutne energetske krize za zeleni prehod, ki postaja vse bolj nujen, predvsem v Evropi, ki bi tako postala manj odvisna od drugih akterjev in hkrati bolj varna. Tako bi lahko strnili razmišljanje upokojenega generala Kraljeve nizozemske vojske Toma Middendorpa, ki je bil glavni govornik šeste konference o vodiku Hydrogen Ecosystem North Adriatic. Ta se je včeraj začela v prostorih tržaške univerze v Gorici, sklenila pa se bo danes v Novi Gorici. V zgodovinskem trenutku, ki ga zaznamuje vse večja svetovna geopolitična negotovost, na podnebni konferenci ZN (COP31) pa izstopajo odsotnosti svetovnih liderjev, prazni stoli in nizka pričakovanja, so ljudje in podjetja, ki verjamejo v prihodnost čistih energetskih tehnologij in v razogljičenje, seveda povezanih z ekonomsko trajnostjo, še toliko bolj dobrodošli. Takih »profilov« je na letošnji konferenci več kot 170, med katerimi je več vodilnih predstavnikov evropskega gospodarstva, oblikovalcev politik, vlagateljev, raziskovalcev in inovatorjev.

Organizatorja konference, Jurij Giacomelli, ki dvodnevnico tudi moderira, in Aleksander Gerbec sta v letih razvila pomembno čezmejno platformo, ki povezuje deležnike iz Hrvaške, Italije in Slovenije s širšo evropsko vodikovo skupnostjo, spodbuja sodelovanje in podpira prehod od inovacij k industrijski uporabi. Skupno vodilo je vsekakor povezovanje razvoja čistih virov energije z gospodarskimi priložnostmi, ki so lahko zanimive tako za javne ustanove kot za zasebnike. Eno izmed včerajšnjih vprašanj je bilo namreč, kdo bo plačal, glede na to, da marsikdo dvomi o rentabilnosti te tehnologije, iz ust Gerbca pa je bilo slišati, da Evropska investicijska banka (EIB) v ta namen razvija pomembna orodja, kar je nedvomno spodbuden korak naprej za sektor, v katerem »ponavadi ni bankirjev zraven«. Med pomembnimi projekti je bila seveda omenjena Severna jadranska vodikova dolina, prva čezmejna vodikova dolina v Evropi, ki je nastala iz sodelovanja med Hrvaško, Slovenijo in Furlanijo - Julijsko krajino in je bila ustanovljena tudi po zaslugi prve konference iz leta 2021,

Več v četrtkovem Primorskem dnevniku.