Toplotni rekordi niso več prava novica, saj padajo kot za stavo, čeprav, kljub podatkom, marsikdo obstaja skeptičen glede posledic, ki jih lahko imajo podnebne spremembe ter da so te od nas oddaljene. Kaže, da ni ravno tako, saj je Evropa tista celina, ki beleži najhitrejše segrevanje ozračja med vsemi kontinenti. To je razvidno iz v torek objavljenega poročila Svetovne meteorološke organizacije (WMO) in službe za spremljanje podnebnih sprememb Copernicus (C3S), po katerem je bilo leto 2024 v Evropi med drugim najtoplejše doslej. To seveda ni doprineslo le primernega vremena za plažo in sončenje, a predvsem nevihte, poplave, obdobja suše in smrtne žrtve.
Suh vzhod in moker zahod
V Evropi so bile lani nevihte pogosto zelo hude, poplave pa so bile najpogostejše po letu 2013. Terjale so vsaj 355 življenj, skupaj pa prizadele okoli 413.000 ljudi, navaja poročilo, pri pripravi katerega je sodelovalo okoli 100 znanstvenikov in strokovnjakov.
Ti so v zvezi s podnebnimi spremembami zaznali izrazit kontrast med vzhodom in zahodom celine. Na vzhodu so zabeležili izjemno suhe in tople razmere, na zahodu pa tople, a mokre razmere. Evropa je glede na poročilo ena od regij z največjim predvidenim povečanjem tveganja poplav. Lani je »visok« poplavni prag na stari celini preseglo 30 odstotkov evropskega rečnega omrežja, »zelo resen« poplavni prag pa 12 odstotkov.
Več v današnjem (četrtkovem) Primorski dnevnik