Fašisti najprej napadli Slovence in Južne Tirolce

Južna Tirolska in Julijska krajina sta bili zaradi prisotnosti jezikovnih manjšin prvi pod udarom fašizma. V Trstu so črnosrajčniki 13. julija 1920 načrtno napadli in požgali Narodni dom, pred sto leti, oktobra 2022, so fašisti uprizorili t.i. pohod na Bocen in potem še na Trento. Ob pasivnem zadržanju civilnih in vojaških oblasti so v Bocnu nasilno odstavili krajevnega župana Juliusa Perathonerja, v Trentu nato še izrednega vladnega pooblaščenca Luigija Credara. S pohodom na Rim so fašisti konec oktobra 1922 ob privoljenju kralja Viktorja Emanuela dejansko izvedli državni udar, ki je odprl pot več kot dvajsetletni diktaturi Benita Mussolinija. Stoletnice vzpona na oblast fašistov so se v Bocnu spomnili na mednarodnem strokovnem srečanju, na katerega sta tamkajšnja občina in univerza povabili zgodovinarje iz več evropskih držav. Srečanje so razdelili na tri tematske sklope. V prvem so obravnavali pojem nasilja, na katerem je slonela fašistična ideologija, v drugem sklopu je tekla beseda o odnosu fašizma do drugačnosti, v prvi vrsti do jezikovnih manjšin, političnih nasprotnikov, Judov in prebivalcev afriških kolonij. Tretji sklop je bil namenjen fašistični simbologiji in arhitekturi.

Poročevalka drugega tematskega sklopa je bila tudi tržaška slovenska zgodovinarka Marta Verginella, ki je izpostavila, da je bil antislavizem (sovražen odnos do Slovencev in Hrvatov) v naših krajih konstitutiven element obmejnega fašizma. V njem se je rasizem prepletal z odklonom in posledičnim preganjanjem jezikovne in narodne drugačnosti, njegove korenine segajo v 19. stoletje, s krepitvijo iredentizma in italijanskega liberalnega nacionalizma.