Furlane ni strah Slovencev

Odnosi med Slovenci in Furlani v preteklosti niso bili vedno dobri, prej nasprotno, posebno v Benečiji, kjer je Rim izkoriščal furlansko skupnost za neke vrste čuvaja italijanstva na tedanji vzhodni italijanski meji. Danes so se razmere na srečo zelo spremenile, pravi za Primorski dnevnik Diego Navarria, predsednik deželne skupščine furlanske jezikovne skupnosti. To ni zasebno združenje, temveč institucionalni organ, ki je nastal na pobudo nekaterih županov furlanskih občin (Navarria je župan Carlina v južni Furlaniji), ki so želeli s tem omiliti negativne posledice ukinitve pokrajin v Furlaniji Julijski krajini. Hkrati s furlansko skupščino je uprava predsednice Debore Serracchiani ustanovila tudi skupščini slovenske in nemške jezikovne skupnosti. Slovenska skupščina še ni zaživela.

Furlansko skupščino je pred tremi leti ustanovilo 55 županov, danes je vanjo včlanjenih 115 občin na skupnih 173, kjer je uradno priznana zaščita furlanščine. Navarria trdi, da furlanščino govori približno 600 tisoč ljudi, kar pomeni večino prebivalstva v FJK.