»Iz Bosne in Hercegovine mešani signali«

Valentin Inzko je pravkar dopolnil 70 let, a je še vedno aktivno vpet v dinamike dogajanja na Balkanu in predvsem v Bosni in Hercegovini (BiH), kjer deluje kot visoki predstavnik Združenih narodov (ZN) in Evropske unije. Po njegovih besedah v BiH obstaja tudi močan trend želje po integraciji v EU, ki jo tamkajšnji prebivalci povezujejo predvsem s pojmom pravne države. Prav le-to v BiH, pa tudi v drugih državah na Balkanu, najbolj pogrešajo in to bo verjetno njegova prioriteta v prihodnjih letih. Kakšna Evropa se bo v prihodnje ukvarjala z BiH in Balkanom, pa se bo videlo po današnjih evropskih volitvah, čeprav so neuradni izidi na Nizozemskem že pokazali na nazadovanje skrajno desnih strank, opozarja Inzko, ki je bil v petek v prostorih Tržaškega knjižnega središča osrednji gost javnega srečanja v organizaciji Centra za evropske študije. Pogovor z njim je pred publiko vodila Neva Zaghet. Ob svojem obisku v Trstu pa je Valentin Inzko pristal tudi na pogovor za Primorski dnevnik.

Kakšen je položaj v Bosni in Hercegovini in na splošno na Balkanu? Kaj ste povedali v svojem poročilu v Varnostnem svetu Združenih narodov?

V glavnem imamo v BiH dva trenda: eden je trend integracije v Evropsko unijo. Seveda BiH še niti ni kandidatka, ampak ta trend obstaja in je precej močan. Na žalost pa imamo tudi znake interne dezintegracije, ko nekateri politiki govorijo o tem, da se je treba odcepiti, da so se v bistvu že odcepili, ampak tega še niso razglasili. Take izjave slišimo iz Banja Luke, kjer skušajo tudi okrepiti policijo oz. ustanoviti rezervno policijo, ki bi lahko bila recimo skrita armada in tako naprej. Vse skupaj pa se dogaja seveda na Balkanu, kjer imamo tudi razne razvoje: problem s Srbijo in Kosovom še ni rešen, skoraj vsi sosedje so skregani, imamo pa tudi žarek optimizma iz Makedonije, kjer se je po več kot 25 letih uspelo urediti vprašanje imena in se država zdaj imenuje Severna Makedonija. Sočasno pa so tudi zanimivi trendi v gospodarstvu: BiH ima recimo pozitivno trgovinsko izmenjavo z Avstrijo, ima suficit, izvoz je dober, kljub temu pa je brezposelnost še zelo visoka, predvsem pri mladini. Torej mešani signali.

Celotni intervju v današnjem (nedeljskem ) Primorskem dnevniku.