Je Južna Tirolska lahko vzor za Deželno šolsko komisijo?

Institucionalni paritetni odbor za vprašanja slovenske manjšine bi moral na jutrišnji seji po predvidevanjih razpravljati in odobriti prvi osnutek predloga uredbe predsednika republike, ki določa spremembe sestave Deželne šolske komisije za izobraževanje v slovenskem jeziku (oz. Deželne komisije za slovenske šole ali šolske komisije). Kot smo že poročali, je na zadnji seji, ki je potekala 5. septembra, predsednik paritetnega odbora Marko Jarc predstavil osnutek predloga, ki je na podlagi na omenjeni seji iznesenih pripomb že doživel nekaj sprememb. Na jutrišnji seji po predsednikovih besedah naj bi odobrili prvi osnutek, zatem pa naj bi paritetni odbor prisluhnil predstavnikom Sindikata slovenske šole in sedanje Deželne komisije za slovenske šole, šele na koncu bi potem oblikovali dokončni predlog uredbe.

S 15 na 18 članov

Vendar je Jarc na seji 5. septembra podal tudi primerjavo med Deželno komisijo za slovenske šole in Pokrajinskim šolskim svetom v Bocnu, ki je na Južnem Tirolskem glavno posvetovalno telo, ki prispeva k oblikovanju šolske politike v tej avtonomni pokrajini in v katerem so zastopani predstavniki vseh tamkajšnjih jezikovnih skupnosti - nemške, italijanske in ladinske. Po njegovih besedah je med cilji spremembe sestave šolske komisije tudi ta, da se čim bolj približa ustroju, ki velja za bocenski pokrajinski šolski svet, z neposredno povezavo s šolskimi oblastmi. Trenutno ima šolska komisija 15 članov: poleg vodje Urada za slovenske šole pri Deželnem šolskem uradu za FJK, ki ji predseduje, so člani dva predstavnika ravnateljev, štirje predstavniki učnega osebja, predstavnik administrativnega osebja, trije predstavniki staršev in trije predstavniki višješolskih dijakov ter predstavnica slovenskega šolstva v Višjem šolskem svetu v Rimu.

Sestava, ki jo predlaga Jarc, predvideva 18 članov: ob vodji Urada za slovenske šole so tu še trije ravnatelji, pet predstavnikov učnega osebja, en predstavnik administrativnega osebja, po en predstavnik staršev in dijakov, predstavnika krovnih organizacij SKGZ in SSO, predstavniki Deželnega šolskega urada, Dežele FJK in ministrstva za izobraževanje (omenjeni trije naj ne bi imeli glasovalne pravice) in predstavnica slovenskih šol v Višjem šolskem svetu.

Komisija, ki je bila ustanovljena na podlagi zaščitnega zakona št. 38/2001 s ciljem zagotoviti avtonomijo izobraževanja v slovenskem jeziku (pri tem je nadomestila prejšnjo komisijo, ki je delovala na podlagi zakona št. 932/1973), je pristojna za izdajanje mnenj o urnikih ter učnih in izpitnih načrtih za slovenske šole, preden jih določi uredba predsednika republike, dalje pomaga pristojnemu vodilnemu uradniku za slovenske šole v FJK pri soočanju z vprašanji, ki so vezana na delovanje slovenskih (in dvojezičnih) šol, prav tako pa je na podlagi zakona št. 128/2013 njeno mnenje zavezujoče, ko gre za preoblikovanje šolske mreže.

Več v današnjem (četrtkovem) Primorskem dnevniku.