Kako je potekala osvoboditev Trsta

Osvoboditev Trsta zaznamujejo dnevi od 28. aprila do 3. maja 1945. Pred 80 leti so osvoboditev uresničile enote Komande mesta Trst (KMT) in delavskih bataljonov organizacije Delavska enotnost - Unità Operaia (DE-UO) z vojaško podporo enot 4. jugoslovanske armade in enot slovenskega IX. korpusa. Tako je pri nas 1. maj dvojni praznik: praznik dela in praznik osvoboditve Trsta, Gorice, Benečije in Rezije.

Med našimi ljudmi je praznik zelo občuten in priljubljen. Ostal je zapisan kot pomemben dogodek slovenske zgodovine. Imamo pa v samem Trstu politične in zgodovinske sile, ki govorijo o okupaciji in ne o osvoboditvi kljub nedvomnemu dejstvu, da je bilo narodnoosvobodilno gibanje v Jugoslaviji polnopravni član zavezniške koalicije proti fašizmu in nacizmu. Torej polnopravni zaveznik ZDA, Velike Britanije, Francije in Sovjetske zveze. Slovenski narodnoosvobodilni boj je bil del celotnega jugoslovanskega odpora in boja, torej smo bili tudi Slovenci v Trstu del NOB in seveda koalicije, ki se je borila proti fašizmu in nacizmu, proti italijanskemu agresorju in okupatorju, nemški vojski in zasedbi.

Predzgodba osvoboditve

Uvod v pripravo osvoboditve Trsta nedvomno predstavlja ustanovitev Komande mesta Trst (KMT). 3. avgusta 1944 - torej 8 mesecev pred osvoboditvijo - je štab IX. slovenskega partizanskega korpusa izdal ukaz o ustanovitvi posebne organizacije Komanda mesta Trst z nalogo, da organizira vstajo v Trstu. Načrt je bil jasen in obenem preprost. Hkrati pa pravočasen. Očitno so se zavedali, da se le bliža konec vojne ter obenem fašizma in nacizma.

Za vojaškega komandanta KMT je bil imenovan partizanski oficir Martin Greif - Rudi, ki je ostal na tem mestu vse do osvoboditve. Celotno območje Trsta je bilo razdeljeno na štiri vojaške sektorje, ki so imeli svoje poveljstvo. Njihova naloga je bila zbirati orožje in opremo. V sklopu vsakega sektorja so začele nastajati oborožene skupine, nato celo prave čete z nalogo, da pripravijo vstajo v mestu ob dogovorjenem datumu.

Posamezne borce in borke so črpali iz široke mreže organizacij, ki so sestavljale narodnoosvobodilno gibanje: Okrožni odbor Osvobodilne fronte za Trst in 8 okrajnih odborov, iz odborov in članstva Zveze slovenske mladine (ZSM), ženske zveze SPZZ-AFŽ, iz članstva KPS in SKOJ ter drugih organizacij.

Komanda je imela vzpostavljeno neposredno radijsko povezavo z vodstvom IX. korpusa. Povezava je delovala od samega začetka, in sicer na več mestih v predmestjih Trsta, največ časa v prostorih domačije vdove Ane Manfreda pri Sv. Mariji Magdaleni v Ulici Costalunga 55. Aktivisti OF so Ano Manfreda klicali »tetka«. Radiotelegrafist je bil Boris Mozetič - Peter.

Drugi dejavnik je bila organizacija Delavska enotnost - Unità operaia (DE-UO), ki je bila ustanovljena v juniju leta 1944 in je delovala v Trstu, Tržiču in Miljah. Omenjena organizacija je nastala v sodelovanju slovenskih in italijanskih delavcev. Osvobodilna fronta (OF) ni uspela privabiti v svoje vrste velikega števila italijanskih delavcev in protifašistov, zato so se domenili, da nastane namenska organizacija slovenskih in italijanskih delavcev. Odbori so nato začeli nastajati v ladjedelniških, industrijskih in ostalih večjih obratih. Organizacija je pognala korenine in se zasidrala med ljudmi. Tudi njihovi člani so poleg političnega delovanja začeli ustanavljati oborožene bataljone, ki so se pripravljali na vstajo. Obe organizaciji - KMT in DE - sta šteli nekaj tisoč oboroženih mož in žen: vsaka okrog 2000-2500 oseb.

»Začnite z vstajo«

27. april 1945. Večina voditeljev OF v Trstu in večina aktivistov, borcev, članov organizacij narodnoosvobodilnega gibanja je pričakovala, da bo ukaz s strani IX. korpusa prišel 27. aprila, ko je bila četrta obletnica ustanovitve Osvobodilne fronte slovenskega naroda (1941-1945). Vendar ni prevladala čustvena logika, temveč logika povsem vojaške narave.

27. aprila 1945 je namreč vrhovni komandant Josip Broz - Tito sporočil 4. armadi, ki je takrat dosegla Ilirsko Bistrico in Pivko, ter IX. korpusu še zadnja navodila pred pričetkom odločilnega boja za osvoboditev Trsta. Na ta dan so enote 4. jugoslovanske armade prišle v stik z enotami IX. korpusa (30. in 31. divizija): tako je bil sklenjen širok vojaški partizanski obroč okoli mesta Trst. Sovražnik se ni mogel več umikati po kopnem, edini izhod je bilo morje. V takih pogojih je bilo seveda mogoče osvoboditi Trst.

Zato je 28. aprila 1945 radiotelegrafist Boris Mozetič prejel preko radijske povezave sledeči ukaz: »Enote 4. armade in IX. korpusa so v neposredni bližini mesta. V kratkem lahko pričakujete generalni napad. Začnite z vstajo!«

Boris Mozetič je takoj odnesel ukaz v gostilno Nardin na Kolonkovcu, kamor se je prav tistega dne preselil štab Komande mesta Trst. Na Kolonkovec se je štab preselil iz Loga pri Ricmanjih. Ukaz je prevzel tovariš Franc Štoka - Rado, ki je bil od februarja 1945 politični komisar Komande mesta Trst. Na Kolonkovcu je bil že prej štab 4. vojaškega sektorja KMT, ki mu je poveljeval komandant Milan Nardin - Skala. Prav v dneh bojev za osvoboditev Trsta je Franc Štoka odigral vidno in pomembno vlogo.

Celotno kronologijo o spopadih in bojih za osvoboditev Trsta lahko preberete v Primorskem dnevniku, ki je izšel 30. aprila.