Kljub začetnim strahovom odnosi še naprej dobri

Leto 2023 je bilo v odnosih med Italijo in Slovenijo ter tudi v slovenski manjšini normalno leto. Levosredinska vlada v Ljubljani in desnosredinska v Rimu sta z Robertom Golobom in Giorgio Meloni navezali politični stik na najvišji ravni, po dolgem času se je v sklopu italijanskega notranjega ministrstva končno spet sestalo manjšinsko omizje.

Sredi maja sta se v Rimu srečala predsednika Sergio Mattarella in Nataša Pirc Musar, še prej je prišel na obisk v Slovenijo italijanski zunanji minister Antonio Tajani. S kolegico Tanjo Fajon je delil skupna stališča o svetovnih in evropskih zadevah, kar velja tudi za širitev EU na države nekdanje Jugoslavije. Tajani je ob tem jasno povedal, da ne vidi nobene potrebe po zajamčenem parlamentarnem predstavništvu Slovencev v Italiji. Bil je vsaj iskren in ni slepomišil, kar je za politike še kar redko.

Velika previdnost pred sestankom

Italija in Slovenija nimata odprtih nerešenih vprašanj. Skoraj vse poteka tako, kot bi moralo, velika, morda prevelika pričakovanja državi polagata v Evropsko prestolnico kulture 2025 Nova Gorica-Gorica. Najbrž je tako prav, čeprav se zunanjemu opazovalcu zdi, da priprave na to zelo pomembno prireditev potekajo (pre)počasi.

Srečanje predsednikov vlad je bilo nekajkrat preloženo ne iz praktičnih, temveč iz političnih razlogov. V Rimu so zavlačevali, ker niso vedeli, kako bo desno usmerjeno volilno telo sprejelo srečanje z Golobom. V očeh dela italijanskega javnega mnenja Slovenija namreč še vedno velja za deželo fojb in eksodusa Italijanov iz Istre. Ne smemo tudi pozabiti na zelo ostra stališča, ki jih je pred selitvijo v Palačo Chigi ob vsakem 10. februarju izražala Giorgia Meloni, da ne govorimo o stranki Bratov Italije in njenih predhodnikov.

Podobni strahovi so bili doma tudi v Ljubljani. Golobova vlada je lanskega septembra zelo previdno in zadržano sprejela volilno zmago italijanske desnice. Slednjo večji del slovenske javnosti doživlja kot zgodovinski privesek fašizma in kot tisto, ki vztrajno tepta pravice slovenske manjšine.

Slovenska diplomacija pri pripravi rimskega srečanja ni imela lahkega dela, sredi novembra pa se je v Rimu vse skupaj dobro izteklo, morda celo nad pričakovanji obeh strani.

V podobnem duhu je steklo tudi srečanje med predsednikoma Pirc Musar in Mattarello, ki sta nadaljevala po poti, začrtani v prejšnjih letih z Borutom Pahorjem.