»Kmetje tudi v koronačasu iznajdljivi«

Kmečka zveza, stanovska organizacija slovenskih kmetov v Italiji, ki je januarja praznovala 70-letnico ustanovitve, bo jutri ob 11. uri imela občni zbor v proseškem Kulturnem domu. Pred njim smo se pogovorili s predsednikom Francem Fabcem.

Obdobje skoraj popolne zaustavitve javnega življenja je močno prizadelo marsikatero gospodarsko panogo. Kako je bilo s kmetijstvom?

Odvisno, s čim se posamezna kmetija ukvarja. Turistične kmetije so npr. med t. i. lockdownom utrpele precejšnjo izgubo, a s polovico julija se je dejavnost vrnila v normalne, če ne celo boljše razsežnosti, saj so bile dobesedno zasute s povpraševanjem. In to še traja. Čisto druga zgodba pa velja za tiste, ki se ukvarjajo z vinarstvom ali prodajo drugih pridelkov in izdelkov. V treh mesecih mirovanja so zato seveda občutili upad v prodaji. Stvari se sicer zelo hitro spreminjajo na bolje, ljudi kar mrgoli okoli. To zagotovo pozitivno vpliva tudi na poslovanje tistih, ki prodajajo svoje pridelke, naj bo to vino, sir, olje ali karkoli drugega.

So osmičarjem glede na večmesečno prisilno zaprtje omogočili, da dlje pustijo izobešene svoje fraske?

Da. In to je tudi prispevalo, da so vsaj delno nadoknadili izgubo, ki so jo utrpeli zaradi koronavirusne pandemije. Obisk je bil po ponovnem odprtju vsekakor nadpovprečen, to velja tudi za turistične kmetije. Država je namreč spodbujala ljudi, naj ne hodijo v tujino, pa tudi sami ljudje so iskali bližje, po možnosti manj oblegane destinacije. Pozitiven učinek tega je, da je veliko ljudi, ki navadno zahaja npr. v Istro ali Dalmacijo, spoznalo naše kraje in se nad njimi navdušilo. En del teh se bo bržkone vračal.

V času lockdowna je marsikateri kmetovalec z duhom podjetnosti odzval na izredne razmere in vzpostavil za dostavo na dom.

Šlo je za enkraten dokaz tega, kako smo ljudje občutljivi in kako se lahko zgodi nekaj, kar ti povsem spremeni življenje. Hkrati je bila to potrditev navezanosti na domačo hrano. Iznajdljivi odziv dostave na dom, ki je izvrstno deloval v času lockdowna, pa se je z vrnitvijo življenja v ustaljene tirnice izpel, saj ni več potrebe po njem. Dobro v vsem tem je, da so se ljudje zavedeli, da sta tako dobava kot dostavljanje hrane zelo ranljiva. Skratka: prav tiste kmetije ali majhne trgovinice, ki si jih imel v bližini, a nisi zahajal vanje, so se na koncu izkazale za najbolj dragocene in ljudje se bodo tja najbrž še vračali.

Več v današnjem (četrtkovem) Primorskem dnevniku.