»Ko zakašljamo, skuhajmo si zdravilno kokošjo juho«

Marija Merljak je simpatična gospa, s katero bi se lahko pogovarjali v nedogled. 71-letna univerzitetna diplomirana inženirka živilske tehnologije, doma iz Malega Polja na Colu nad Ajdovščino, je v Sloveniji »VIP osebnost«, saj predava vse naokoli in je stalen gost na številnih televizijskih ter radijskih oddajah. Poznana je tudi na Tržaškem in Goriškem, kjer je zapustila svojo sled s številnimi zanimivimi in pestrimi predavanji o zdravi prehrani.

Merljakova obenem piše stalno rubriko tudi v sobotnih Primorskih novicah.

Njene tri knjige Zdravje je naša odločitev (2009), Zdrava prehrana je prava odločitev (2011) in Knjiga za zdravo življenje (2013), ki so izšle pri založbi Prešernova družba, so doživele pravi uspeh. Napisala je tudi druge publikacije.

Z Merljakovo se nismo začeli pogovarjati o prehrani, ampak o novi »izkušnji« (Marija ni uporabljala besede epidemija op. a.), s katero se soočamo ...

Današnje (včerajšnje) jutro sem preživela z vnukinjo in na vrtu sva opazovali vse, kar se giblje. Skupaj sva spoznavali, kako pajek spleta mrežo, kako se muha zaplete vanjo in tako dalje. Vzela sem si čas in vneto poslušala. Umirili smo ritem in se za trenutek ustavili: bilo je fantastično. Pozabili smo, kako so lepi tudi taki trenutki, na katere smo zaradi norih ritmov vsakdanjega življenja pozabili.

Vaše geslo je Prehrana je zdravje. Ali bi vas lahko zaprosili za nasvet, kako naj telo s pomočjo dobre prehrane sploh pripravimo, da ne bi zboleli za gripo oziroma, da bi okrepili imunski sistem?

Svoje telo je treba stalno opazovati. Če smo prepogosto bolni in prehlajeni, bi bilo treba za naš imunski sistem kar nekaj storiti. In to za daljše obdobje. V tej fazi so izjemno pomembne vse jedi, ki vsebujejo veliko cinka.

To se pravi?

Jesti moramo rdeče meso, ki vsebuje veliko tega minerala. Vendar, kar je zelo pomembno, bi morali hkrati vedeti, od kod prihaja to meso. Meso pašne reje in živali, ki jih pozimi hranijo s senom, ima bistveno več cinka in neke posebne snovi, ki ji tehnično pravimo konjugirana linolna kislina (CLA). Ta namreč spodbuja delovanje imunskega sistema. Poleg tega je treba jesti bučna semena, sezam, ki so prav tako bogata s cinkom. Ne smemo pozabiti na orehe, ki imajo ogromno vitamina B6. Ta pomaga ljudem, ki so v stresu. Vsak izmed nas bi moral dnevno jesti 42 gramov orehov (okrog sedem). Zdaj bomo povedala nekaj, ki bo razveselilo bralce.

Prosim.

Jejte čokolado, ki ima veliko magnezija.

Cink, magnezij in vitamin B6 spodbujajo in prebujajo obrambne mehanizme.

Vsi ti minerali in vitamine pa delujejo dobro, če sodelujejo, se dopolnjujejo, se prepletajo med seboj. Eden je odvisen od drugih. Delujejo ekipno ali pa kot uigrani orkester. S cinkom, magnezijem in vitaminom B6 mora biti prisoten tudi selen.

Kje pa ga dobimo?

Dobimo ga v česnu. Znanstveniki so ugotovili, da česen reagira na okrog 200 virusov. To povrtnino so že od nekdaj uporabljali za krepitev organizma in imunskega sistema, za predprehladna obolenja, kronični bronhitis in razna vnetja. Česen deluje tudi antibiotično.

Svetujem vam, da skuhate česnovo juho. Omenila bi tudi drobnjak, ki ravnokar začenja zeleniti. Morali bi ga več uporabljati, saj pomaga dihalom, blaži vnetje glasilk in suho grlo. Zjutraj sem si pripravila jogurt, v katerega sem sesekljala malo drobnjaka in zelene čebule. Žveplene spojine, ki so v drobnjaku, se aktivirajo, ko pridejo v stik z mlečnimi kislinskimi bakterijami.

Jogurt obenem spodbuja nastanek interferona in posledično dejavnost celic ubijalk ter skrbi za pospešeno nastajanje protiteles. Zaradi tega bi morali vsak dan uživati jogurt, kislo mleko ali kefir.

Kaj pa ostali mlečni izdelki?

Ne smemo pozabiti na domače maslo in smetano. Oba imata dva pomembna vitamina: A in E. Oba sta pomembna, ko je v okolju preveč onesnaženega zraku. Hkrati ščitita naša pljuča. Tako maslo kot smetana imata tudi selen. Ljudje se ne smejo bati tega jesti, saj to ne bo nikoli dvignilo holesterola v krvi.

Te maščobne kisline so sestavljene iz kratkih verig. Tudi skuta, ki je zelo lahko prebavljiva, ima zelo pomembno aminokislino, ki ji pravimo lizin.

Ima tudi vitamin B6 ter metionin. Iz skute lahko pripravimo štrudel oziroma jo pripravimo skupaj z regratom, ki bo kmalu pozelenil naše travnike.

Regrat prečisti telo, kajne?

Regrat ima zelo veliko teh grenčin. Podobno velja tudi za cikorijo, artičoke in rukolo. Te grenčine pospešujejo presnovne procese in tako hitreje izločamo strupe iz našega telesa. Regrat obenem izboljšuje absorbcijo kalcija in magnezija. Recimo dober obrok je skuta s sesekljanim regratom in kančkom smetane. Pozabila sem še na en zelo pomemben dodatek.

Kateri pa je?

Pekoč feferon ali čili. Ta širi dihalne poti, redči sluz in tako lažje dihamo. Feferone lahko dodajamo vsepovsod.

Podobno tudi poper?

Seveda. Vse pekoče. Če doslej nismo jedli pekočih jedi, dajmo jih zdaj, ko razsaja ta virus.

Kaj pa druga beljakovinska hrana?

Izjemno pomembne so tudi ribe. Pa še posebno Tržačani morate jesti veliko rib, saj živite ob morju. Ribe so bogate z maščobnimi kislinami omega 3. Te pa zdravijo vsa vnetja in tudi vnetja dihalnih poti. Te maščobne kisline tudi obnavljajo tkiva.

Katere ribe? Raje recimo »divje«, na primer svež ulov, ali gojene?

Pazljiva bi bila in bi v ribarnici vprašala, od kod ta riba prihaja. Sardele so recimo zelo bogate z omega 3 maščobami. Sardele pa jih dobimo povsod. Podobno velja za skušo. Tudi vse gojene ribe niso ravno slabe. Morali pa bi vedeti, kako te ribe prehranjujejo v ribogojnicah.

Zadnje čase so standardi zelo visoki. Morate pa biti radovedni in veliko spraševati. Tudi divje ribe niso nujno najboljše, saj predvsem velike ribe imajo v sebi veliko težkih kovin. Tudi to zna biti problematično. Podobno dejansko velja tudi za živali na kmetijah.

Naši nonoti so bolj cenili hrano in so bolje vedeli, katero živilo je primerno za katerikoli težave ...

Vedeli so, da bodo z joto, ki vsebuje zelje ali repo, prečistili telo.

Ričet je za moč. Zelje so recimo polagali tudi na otekline. Eno jed pa moram posebej izpostaviti v teh težkih časih koronavirusa.

Katera pa je?

Prava kokošja juha (Merljakova nam je zaupala pravi recept, ki ga objavljamo posebej). Iz zgodovine vemo, da so zdravilni učinek kurje juhe poznali že v srednjem veku (v 12. stoletju), ko je ugleden andaluzijski judovski zdravnik in filozof Mojzes Majmonid (Moses Maimonides) tako juho predpisal sinu sultana Saladina, ki je imel astmo. Vse to je znanstveno potrdil dr. Stephen Rennard, predstojnik bolnišnice za pljučne bolezni na univerzi Nebraska. Kar 15 let (okrog 1900 raziskav) je preučeval zdravilnost kurje juhe in ugotovil, da kokošja juha zavre ali celo ustavi mobilnost belih krvničk, ki so najpogosteje vzrok in simptom prehlada. Ti se ne morejo nabirati v pljučih, zato se umirijo simptomi kašlja, vnetja in slabega počutja. No, njegova juha je precej močnejša od tistih, ki so jih kuhale naše babice. On je za osnovo vzel recept za kokošjo juho, kakor jo je kuhala babica njegove žene, ki je bila doma iz Litve. Sam je potem dodal še veliko več zelenjave. To juho sem jedla pri desetih letih, ko sem zbolela za reumatoidnim artritisom. Perutnina ima tudi protidepresivno moč, saj ima aminokislino triptofan, ki pomembno vpliva na izdelavo hormona serotonina.

Katera živila imajo še protidepresivno vlogo?

Jejte čokolado. Pa tudi polento in mleko. Koruza ima namreč aminokislino alanin. Lahko si pripravite tudi koruzne kosmiče ali pokovko. Proti depresiji so izvrstni tudi datlji. Pa tudi žlica medu, še posebno če nas preganja neka tesnoba. V teh trenutkih, ko ste več doma, pripravite štruklje in potico (se zasmeje). Ne bojte se na kilograme, za košček potice se ne boste zredili. Že sam duh po potici nam polepša dan.

Pa še zadnji nasvet: kaj nam svetujete za boljše spanje?

Absolutno je treba pojesti dobro večerjo in to poldrugo ali dve uri pred spanjem. Priporočam perutnino, ki s triptofanom pomaga, da se ustvari spalni hormon. To pa ne bo dovolj. Treba je jesti folno kislino, zaradi tega svetujem solatni krožnik. Vse to pa je še premalo. Premalo je ogljikovih hidratov. Zaradi tega moramo dodati košček krompirja, testenine, riž, ajda ali prosena kaša. Zvečer moramo zaužiti ogljikove hidrate, drugače spalni hormon serotonin ne bo nastal. Čokolada pa zvečer ni najbolj primerna, saj sprošča preveč energije. Zvečer pa se je treba umiriti. Tudi paradižnik in melancani niso primerni za večerne ure. Podobno pica. Raje močnik, čompe (krompir in skuto) ali frtaljo.

Kaj pa, če se zbudimo sredi noči in ne moremo več zaspati?

Takrat je dobro imeti na nočni omarici nekaj sladkega. Morda tudi kakšna rozina ali brusnica. Ne smemo pa pozabiti na vodo. Skozi ves dan moramo stalno piti.