Kriminalke rojene za knjigobežnice

Knjigobežnice so hišice za knjige. Postavimo jih lahko marsikje: v parku, pred vrtcem ali šolo, pri stanovanjskem naselju, in zakaj ne, tudi pri avtobusni postaji ali ob košarkarskem igrišču. Izposoja pa gre tako: iz knjigobežnic lahko (brezplačno) vzamemo knjigo, v zameno pa moramo v njej odložiti katero izmed svojih.

Na koncu članka objavljamo navodila, kako sestaviti hišico – v PDF obliki, ki jih je pripravilo za Facebook stran Knjigobežnice podjetje handmadeinmoste.com.

Po celi Sloveniji jih je danes po nekaterih ocenah med 180 in 200. Podatke o hišicah zbirajo v skupini Knjigobežnice, ki deluje na Facebooku od leta 2011, njena ustanoviteljica pa je Nina Kožar. V tem času se je v skupini zbralo že več kot 8700 članov.

Ustanoviteljica in idejna vodja knjigobežnic na Slovenskem Nina Kožar je strastna ljubiteljica knjig. O sebi pravi, da bere najmanj eno uro na dan.

V vseh intervjujih poudarjate, da vam je še najbolj pri srcu, če knjigobežnico postavijo ob vrtcih ali šolah. Zakaj?

V bistvu smo prvo hišico podarili ravno vrtcu v Ljubljani. Zdi se mi namreč, da prej, ko ljudi naučiš, da si knjige lahko izmenjujemo, bolje je. In zato je najbolje začeti že v vrtcu. Mnogi se ukvarjajo predvsem s tem, kako navajati otroke k branju, jaz pa temu dodajam, da bi otroke morali učiti, da lepo knjigo, ki jo prebereš in zanjo misliš, da je ne boš več potreboval, podariti drugemu.

Ali vse to deluje samo po načelu daj-dam ali lahko knjigo tudi preprosto vzameš in ničesar ne pustiš v hišici?

Knjigo lahko seveda tudi samo vzameš. Po mojem je bolj pomembno, da knjige najdejo bralce. Nekateri se sicer pritožujejo, ker ni pravil o delovanju knjigobežnic. Vsakemu sicer vedno rečem, da se zanašam na to, da smo vsi sposobni sprejeti odločitev, da vemo, kaj je prav, kaj pa narobe. Da ni treba vsake stvari zapisati črno na belem. Če nekdo hoče samo brati, naj knjigo vzame.

Zakaj bi se nekdo moral odločiti, da pusti prebrano knjigo v knjigobežnici?

Ker se mu zdi, da bi lahko zgodba navdušila še koga drugega in hkrati ve, da tiste knjige ne bo nikoli več bral. Krasen žanr, rojen za knjigobežnice, so kriminalke. Ko enkrat veš, kdo je morilec, take knjige ne boš ponovno bral.

Celoten intervju v današnjem (petkovem) Primorskem dnevniku, s stranjo posvečeno knjigobežnicam.