Prijava
Vrste na letališčih (ANSA)
Dark Theme
Kdor mora letos poleti potovati z letalom po Evropi, je lahko upravičeno v skrbeh. Letalski kaos, ki smo mu priča na letališčih in pri samih družbah, ki brišejo lete kot za stavo, povzroča nemalo nevšečnosti ljudem, ki redno letijo, a tudi turistom, ki so si za prevozno sredstvo do letovišča izbrali letalo. Kriza ne razlikuje med nizkocenovnimi prevozniki in dražjimi državnimi družbami, v enaki meri pa prizadene res vse.
SPLET NAJRAZLIČNEJŠIH TEŽAV
Po dveh »pohabljenih« poletjih zaradi pandemije novega koronavirusa so se letalske družbe in letališča kar naenkrat znašli z zelo visokim številom potnikov, primerljivim s predpandemskim letom 2019, zaradi katerega so povsod nepripravljeni. Oboji občutijo posledice številnih odpuščanj zaposlenih, za katere so se odločili med pandemijo, ko so nekaj mesecev celo prekinili vse letalske povezave. Del osebja so ponovno zaposlili, soočajo pa se s pomanjkanjem kadrov, ker se je marsikdo odločil za drugo službo, saj delo na letališčih in letalih zahteva vrsto žrtvovanj, za nameček pa so večkrat plače prenizke, tako da je stanje tudi do neke mere primerljivo z gostinstvom, kjer je vse težje najti osebje.
Zaradi tega bo npr. Nemčija zaposlila več tujih državljanov, dublinskemu letališču pa bi lahko priskočila na pomoč celo vojska.
Slabe delovne razmere so junija privedle tudi do številnih stavk v Španiji, Franciji, Italiji, Belgiji in na Portugalskem, ki se bodo nadaljevale tudi julija. V nedeljo, 17. julija, bodo v Italiji stavkali uslužbenci irskega nizkocenovnega prevoznika Ryanair, njegovi španski kolegi pa bodo stavkali od 12. do 15., od 18. do 21. in od 25. do 28. julija. Stavko napoveduje tudi skandinavska družba Sas, ki bo tako na Švedskem, Danskem in Norveškem odpovedala 50 % letov, kar bo vsak dan prizadelo 30.000 potnikov. Nemška Lufthansa je že napovedala črtanje 2200 letov med poletjem, konec tedna pa bodo stavkali tudi v Franciji. Delodajalci pa včasih celo zasmehujejo uslužbence, ki stavkajo, saj je Ryanair v sporočilu, v katerem je potnike obveščal o odpovedi leta, zapisal, da ne bodo leteli zaradi »nesmiselne stavke«.
Stanje je sicer v Italiji nekoliko boljše kot drugod po Evropi, saj je več družb med kriznim obdobjem zaposlene poslalo na čakanje, svoje pa je prispeval tudi znesek 800 milijonov evrov, ki ga je vlada namenila za pomoč letalskemu sektorju. Nekaj več težav beležijo le na letališčih v Bergamu in Benetkah, kjer deluje več nizkocenovnih prevoznikov. Sicer je svet letalskih prevoznikov zelo globaliziran, tako da je posledice v eni državi mogoče občutiti tudi v drugih državah. V Veliki Britaniji so letališča odpustila skoraj polovico uslužbencev. Jasno je, da bo to privedlo do zamud na letališču v Londonu ali do odpovedi letov, če pa odpovejo let iz britanske prestolnice v Rim, bo seveda to prizadelo tudi Italijo.
Več v današnjem (sredinem) Primorskem dnevniku.
