Langer in Camerini, politika iz časov, ki jih ni več

V času, ko se v politiki vse bolj uveljavljajo naduteži in lažnivci (slovenska manjšina je še srečni otok, a do kdaj?), se mi toži po osebnostih, ki so politično delo tolmačili kot poslanstvo. Dialog so postavili pred nestrpnostjo, soočenje različnih mnenj pred prepiri ter osebnimi obračunavanji. Na svoji poklicni poti sem srečal veliko takih ljudi, srečal sem sicer tudi nestrpneže, na katere nisem pozabil, a mi ne pomenijo nič. V teh burnih in turobnih časih sta mi prišla na misel dva izredna človeka: Južni Tirolec Alex Langer in Tržačan Fulvio Camerini.

Prvi si je pred tridesetimi leti vzel življenje pri Firencah, drugi pa bi v nedeljo, 20. julija, praznoval sto let. Južnotirolskega naravovarstvenika, politika in mirovnika sem dvakrat intervjuval (enkrat v Bocnu in drugič v Trstu), s Camerinijem pa sem kot novinar delil čas, ko so v italijanskem parlamentu sprejemali zaščitni zakon za slovensko manjšino. Svetovno znani tržaški kardiolog je bil namreč takrat senator levosredinske koalicije Oljke.

Langer in Camerini sta bila graditelja mostov med narodi in zagovornika plemenite politike, ki je slonela na dialogu in medsebojnem spoštovanju.