Letos v Sloveniji že 381 prijav primerov oslovskega kašlja

Na Nacionalnem inštitutu za javno zdravje (NIJZ) so do 13. marca prejeli 381 prijav primerov oslovskega kašlja. Lani v celem letu pa je bilo skupaj prijavljenih 125 primerov. Kot ob tem opozarjajo na NIJZ, je najučinkovitejši način preprečevanja oslovskega kašlja vzdrževanje visokega deleža cepljenih v skupnosti.

Cepljenje namreč zmanjšuje tveganje za okužbo z bakterijo Bordetella pertussis in zmanjšuje resnost bolezni pri cepljenih posameznikih. A kot izpostavljajo na NIJZ, zaščita po cepljenju, kot tudi po preboleli bolezni, s časom upada.

Na NIJZ opozarjajo, da je izjemnega pomena, da otroci prejmejo vsa cepljenja v skladu s programom cepljenja, priporočljivo pa je tudi cepljenje proti oslovskemu kašlju (s kombiniranim cepivom proti davici, tetanusu in oslovskemu kašlju) enkrat v odrasli dobi.

Cepljenje proti oslovskemu kašlju se je v Sloveniji začelo leta 1959 in je vključeno v obvezni program cepljenja. Predšolski otroci dobijo tri odmerke cepiva v prvih dveh letih življenja, nato v 2. razredu osnovne šole in ob sistematskem pregledu v srednji šoli sledita poživitvena odmerka.

Kljub obveznemu cepljenju otrok proti oslovskemu kašlju se ta bolezen v Sloveniji še vedno pojavlja, tudi v obliki izbruhov. V Sloveniji je pojavnost oslovskega kašlja glede na prijavljene primere največja pri dojenčkih in mladostnikih. Ker je klinična slika pri odraslih običajno neznačilna, bolezen večkrat ni prepoznana kot oslovski kašelj in tudi ni prijavljena, so še pojasnili na NIJZ.