»Manjšinski jeziki in narečja naj bodo prisotni v učnih načrtih vseh italijanskih šol«

V novih smernicah italijanskega ministrstva za izobraževanje, ki so namenjene vrtcem in šolam, manjšinskih in regionalnih jezikov sploh ni. To je bilo izhodišče včerajšnjega srečanja, ki je na pobudo senatorke Tatjane Rojc (DS) potekalo v dvorani Nassiriya v rimskem senatu, in katerega namen je bil opozoriti, da so tako manjšinski jeziki kot tudi narečja prisotna v številnih italijanskih deželah in pokrajinah ter so pomemben del krajevnih identitet in kulturnega izročila. Ravno zato bi morali biti prisotni v učnih načrtih vseh italijanskih šol, a realna slika je precej drugačna.

Srečanje z naslovom Jezik - jeziki: posebnost in bogastvo naše države (Lingua-Lingue: specificità e ricchezza del nostro paese), katerega se je udeležil tudi veleposlanik Republike Slovenije v Rimu Matjaž Longar, je ponudilo vrsto utemeljitev in razlag, zaradi katerih je učenje ali predstavitev, če ne vsaj opozarjanje na jezike, ki so v državi prisotni poleg italijanščine, nujno potrebno tako s pedagoškega, kulturnega in pravnega vidika.

Temelj kulturne dediščine

Kot je v začetku razprave opozorila senatorka Rojc, omenjene ministrske smernice popolnoma zanemarjajo jezike manjšin, saj spodbujajo zgolj učenje drugega jezika EU - denimo francoščine, španščine ali nemščine. »Slovenščina pa je jezik, katerega raba je predvidena tudi v okviru Evropskega parlamenta, in je skupaj s furlanščino in nemščino eden od uradnih jezikov Dežele Furlanije - Julijske krajine,» je spomnila Rojc, ki je dodala, da šolsko ministrstvo na podlagi zakona 482/1999 že več kot četrt stoletja varuje in spodbuja vse manjšinske jezike, čeprav jih omenjene smernice povsem prezirajo.

Po njenih besedah smernice, na podlagi katerih nastajajo učni načrti, ne upoštevajo manjšinskih jezikov in narečij, čeprav ti sodijo med temeljne sestavine italijanske kulturne dediščine. Na to sta ob nedavnem obisku Ljubljane in Kopra večkrat glasno opozorila tudi italijanski predsednik Sergio Mattarella in slovenska predsednica Nataša Pirc Musar. Senatorka je še posebej izpostavila vlogo šol v obmejnih in večjezičnih okoljih: »Slovenske šole obiskuje čedalje več otrok, ki ne prihajajo iz slovenskih ali dvojezičnih družin, temveč tudi iz italijanskih, saj želijo svojim otrokom omogočiti učenje jezika in kulture manjšine. To jim odpira širše življenjske in poklicne priložnosti ter olajša čezmejno sodelovanje, ki je v naši deželi zelo intenzivno,» je povedala Tatjana Rojc, ki je še poudarila, da govorci italijanskega, slovenskega, furlanskega in nemškega jezika v FJK mirno sobivajo, zato so po njenem jeziki bogastvo, ki ga je treba negovati in vključiti v učne načrte na vseh ravneh izobraževanja.

Več v današnjem (četrtkovem) Primorskem dnevniku.