»Marko, strašno te pogrešam,« pravi italijanska pisateljica tržaškega rodu Susanna Tamaro v intervjuju za Sobotno prilogo Dela, ki ga je z njo opravil Jernej Šček. Marko je pokojni Marko Sosič, s katerim je priznana pisateljica prijateljevala. V intervjuju govori o svojem prvem srečanju s Sosičem v openskem Prosvetnem domu ter o njunih odnosih. Združevala ju je ljubezen do filma in še marsikaj drugega. Z Markom je odkrila »drugi Trst«, ki ga tudi ona nosi v sebi.
»Nazadnje sem prebrala knjigo Bronje Žakelj Belo se pere na devetdeset [Beletrina 2018, prevedel Miha Obit], ki smo jo predstavili na tržaškem festivalu Morje zgodb (Un mare di racconti). Danes je kulturnih izmenjav in prevodnega pretakanja vse manj – slepo norenje. Veste, kako sem se namučila, da bi dosegla še kak prevod Markovega dela«, pravi Tamaro.
»Impossible. Kdo za vraga je to? Pred leti sem napisala knjigo o furlanskem pesniku Pierluigiju Cappellu, s katerim sva vzdrževala obenem strasten in neomadeževan literarni odnos. No, nemški založnik, ki sicer na veliko prevaja moja dela, mi jo zavrne, rekoč: kdo je ta Cappello? Kako to mislite? To je vendar knjiga o drugačnosti, umetnosti, prijateljstvu, kaj vas briga, kdo je? Stroka sama ne išče več literarnih del,« je Ščeku še povedala pisateljica, ki živi v Umbriji.