Zgodovinski spomin je pomemben, ravno tako je pomemben spomin na prestane krivice in gorje, ki ga je treba ohraniti in negovati ter pri tem posredovati močno svarilo, ki naj gre v smer pomiritve in sprave ter prijateljstva in sodelovanja. To je sporočilo predsednika italijanske republike Sergia Mattarelle, ki je danes dopoldne na Kvirinalu v Rimu nagovoril udeležence svečanosti ob dnevu spomin na fojbe in množični odhod Italijanov iz Istre, z Reke in iz Dalmacije
Mattarella je ob tej priložnosti spomnil, kako je bil pojav pobojev in množičnega odhoda Italijanov z ozemelj, ki so postala del takratne Jugoslavije, danes pa so v Sloveniji in na Hrvaškem, posledica druge svetovne vojne, ki je, še bolj kot prva, prinesla virus totalitarnih ideologij, etničnega čiščenja in preganjanja manjšin. Spomnil je na fašistično preganjanje »slovanskega prebivalstva« in nacistično barbarstvo, katerima je sledilo komunistično nasilje, katerega fojbe so najbolj temačen simbol, ki ga nobena bedna provokacija ne bo izbrisala. Drugače je ob poudarku na pomenu spominjanja, pohvalil prizadevanje zgodovinarjev z obeh strani za oblikovanje čim bolj skupnega spomina.
Kjer pa to ni mogoče, pa je potrebno opraviti dejanja pozornosti, dialoga in spoštovanja ter prisluhniti spominom drugega. V tem duhu je leta 2020 skupaj s takratnim slovenskim predsednikom Borutom Pahorjem obiskal tako bazovski šoht kot spomenik bazoviškim junakom, je dejal Mattarella, ki je prav tako pohvalil podobna prizadevanja ezulskih in manjšinskih organizacij ter spomnil na nedavno odprtje Evropske prestolnice kulture v Novi Gorici in Gorici in poudaril, kako so danes Italija, Slovenija in Hrvaška združene v Evropski uniji, katere vrednote, načela in perspektive tudi delijo. Predsednik je poudaril pomen evropske integracije, ki je pot, po kateri je treba nadaljevati z odločnostjo in modrostjo za vključitev tako Balkana kot Ukrajine in Moldavije ter nujnost pogumnega delovanja, saj se samo na tak način ne bo razočaralo mladih ter se jim bo posredovalo upanje.
Slovesnosti so se udeležili premierka Giorgia Meloni z več ministri, veleposlanik Republike Slovenije v Rimu Matjaž Longar, slovenska senatorka Demokratske stranke Tatjana Rojc, predsednika krovnih organizacij Slovencev v Italiji Ksenija Dobrila (Slovenska kulturno-gospodarska zveza) in Walter Bandelj (Svet slovenskih organizacij), predsednik Italijanske unije Maurizio Tremul in poslanec italijanske narodnosti v slovenskem Državnem zboru Felice Ziza.