»Mikija Mustra danes bere že četrta generacija«

Ob besedi »Zvitorepec« marsikdo v Sloveniji pomisli še na Trdonjo in Lakotnika ter si morda pričara tisti domači občutek odraščanja ob stripovskih dialogih, smešnih dogodkih in Mustrovih šalah na račun odraslih. Letos je 22. novembra minilo sto let od rojstva Mikija Mustra, slovenskega ilustratorja in striparja »naše mladosti«. V Sloveniji je odslej ta dan tudi nacionalni dan stripa – v spomin in čast ustvarjalcu, ki je s stripom naredil nekaj, česar ni uspelo nikomur drugemu. Ostal je živ skozi štiri bralske generacije in naj bi po besedah našega sogovornika prodal približno milijon izvodov.

Z Aleksandrom Buhom, lastnikom Strip.art.nice Buch in človekom, ki je zadnjih petnajst let skrbel za ponatise Mustrovih del, smo se pogovarjali tik pred stoto obletnico in v času, ko je bil Muster končno v središču dogajanja. Priložnostna poštna znamka je izšla že v začetku leta, Mladinsko gledališče v Ljubljani je januarja letos premierno uprizorilo predstavo o stripovskih junakih, spominski kovanec Banke Slovenije je v obtok vstopil konec novembra, razstava v Mestnem muzeju Ljubljana je odprta do 22. februarja 2026, NUK odpira razstavo drobnega tiska, po Sloveniji pa se vrstijo razstave in dogodki. Toda z Buhom hitro ugotoviš, da to ni le praznično obujanje spominov. V njegovem odnosu do Mustra je veliko osebnega entuziazma, pa tudi precej trezne grenkobe do sistema, ki je strip dolgo obravnaval kot nekaj postranskega.

Slovenci v Italiji Mikija Mustra ne poznajo tako dobro kot bralci v Sloveniji. Kako bi ga predstavili nekomu, ki se z njim sreča prvič?

Miki Muster je daleč najbolj znan slovenski avtor stripa. Če malo »čez palec« ocenim, je v Sloveniji prodal okoli milijon svojih knjig. Govorim o prodaji, ne o nakladah. Z nakladami se avtorji radi hvalijo, a to pogosto nima zveze s tem, koliko se dejansko bere. Muster pa je razprodal praktično vse. Zaradi njega se je kar precej ljudi sploh odločilo delati stripe. In danes ga bere že četrta generacija. Mladih bralcev ne moti, da so nekatere zgodbe stare več kot sedemdeset let – rahlo arhaične so, ampak zanimanje ostaja.

Zakaj je bil tako popularen? Pogosto mu rečejo tudi »slovenski Walt Disney«.

V prvi vrsti je bil pravi čas na pravem mestu. Z Mikijem sva se večkrat pogovarjala, zakaj ga bere četrta generacija, in tudi on sam tega ni mogel verjeti. Ugotovila sva, da gre za prenos navdušenja. Stari starši o njegovih stripih govorijo s takšnim veseljem, da vnuki komaj čakajo, da jih dobijo v roke. Pri meni v trgovini je to stalnica. Dedek ali babica kupita vnuku knjigo za darilo, potem pa pride še oče in kupi cel komplet. Jaz mu rečem: »Ne dajte mu celega kompleta naenkrat, da ne izgubi čara.« In večinoma odvrnejo: »Saj tega nisem kupil za otroka, ampak zase.« Zato pravim, da je Muster pri nas postal pojem. Triglav, Bled, Postojnska jama, Avseniki ... in Miki Muster. V Sloveniji ga praktično vsi poznajo.

Mustra že dolgo poznate. Kako ste iz bralca postali človek, ki je začel skrbeti za njegovo prisotnost na trgu, lahko bi rekli celo dediščino?

Star sem 67 let. Mustra sem spoznal, ko je začela izhajati strip-revija Zvitorepec. Od takrat ga berem. Ko sem pred dobrimi dvaindvajsetimi leti odprl striparno, Mustra na trgu skoraj ni bilo. Stare izdaje so bile redke in drage, preprodajalci so jih dražili. Zato sem tri leta in pol iskal založnika za ponatis, a povsod slišal: »Ne zanima nas.« Takrat sem prvič jasno začutil, kako ga strokovna javnost podcenjuje.

Prelom se je zgodil pri akciji časopisa Delo, kajne?

Tako. Mustrov sin Miklavž je po naključju prišel do pravega telefona na Delu, ravno v času evropske akcije »knjiga ob časopisu«. Delo je pristalo in razprodali so 240.000 izvodov. Ko je tega zmanjkalo, smo v striparni rekli: »Dajmo to natisnit sami.« Ljudje iz založništva so bili skeptični, a smo se odločili za 750 izvodov prve knjige in jo razprodali v dveh dneh. Ključno je bilo, da smo prvič zbrali vse zgodbe o Zvitorepcu, tudi prve tri, ki jih Miki ni hotel objaviti. Ko je videl koncept, je rekel: »V redu, delaj, kot misliš, da je prav.«

Več v današnjem (nedeljskem) Primorskem dnevniku.