Ministrstvo izstopa iz pogodbe o ustanovitvi javnega zavoda za sodobni ples

Na slovenskem ministrstvu za kulturo so se odločili, da izstopijo iz pogodbe o ustanovitvi Javnega zavoda za razvoj sodobne plesne umetnosti, ki so jo na začetku leta podpisali skupaj z mestnima občinama Celje in Nova Gorica. Kot je pojasnila ministrica Ignacija Fridl Jarc, je tripartitna pogodba pomanjkljiva, področje pa nameravajo kljub temu krepiti.

Javni zavod za razvoj sodobne plesne umetnosti je bil ustanovljen v mandatu prejšnje vlade, pogodba je bila podpisana aprila letos, izbran je bil v.d. direktorja zavoda, vendar so strokovne službe ministrstva že takrat ugotavljale, da pogodba ni izvršljiva, je v današnji izjavi za medije povedala ministrica.

Kot je pojasnila, je bilo podanih več pripomb, med drugim, da iz pogodbe ni bilo jasno, katera ustanoviteljica vrši ustanoviteljske pravice in katere zaposlene financira posamezni ustanovitelj, manjkalo je tudi določilo, na podlagi česa se zagotovi sredstva.

Po pregledu dokumentacije so ugotovili tudi, da je sistematizacija predvidevala 19 delovnih mest v tem javnem zavodu, dve delovni mesti sta bili predvideni za pomočnika direktorja, vendar drugi javni zavodi takega privilegija po besedah ministrice nimajo. Predvidena so bila tudi zgolj tri delovna mesta za plesalce, kar ni v skladu z načeli, ki jih zagovarjajo, in sicer čim manj birokracije in čim več ustvarjalnosti. Stroški za plače teh zaposlenih bi znašali okrog 900 tisoč evrov letno, to pa bi pomenilo skoraj milijon evrov manj za ustvarjalnost, je povedala.

Kot je dodala ministrica, je bil namen tega zavoda bolj kot podpora in krepitvi ustvarjalnosti vzpostavljanje mreže in pomoč pri gostovanju oziroma decentralizaciji sodobne plesne umetnosti, ki pa je skoncentrirana v Ljubljani. Ker ministrstvo tudi že sicer podpira gostovanja, so ugotovili tudi, da se te vsebine prekrivajo, zato so sklenili izstopiti iz pogodbe. Aneks k pogodbi po navedbah Fridl Jarc ne bi bil dovolj, o svoji nameri pa so že obvestili vse vpletene.

Fridl Jarc je zagotovila tudi, da bodo sredstva, ki so bila predvidena za omenjeni zavod, v prihodnjem letu v celoti namenili sodobnemu plesu, razmišljajo pa tudi o tem, da bi za področje vzpostavili samostojno proračunsko postavko in imenovali komisijo za razvoj plesne umetnosti. Pripravljajo tudi reorganizacijo mreže javnega sklada za kulturne dejavnosti (JSKD) na način, da bo ta dolžan skrbeti za mreženje tiste ustvarjalnosti, ki jo ustvarjajo samostojni ustvarjalci in nevladne organizacije v kulturi.

»Nesmiselno je namreč vzpostavljati nove ustanove, ki bi za to skrbele, če imamo JSKD, če ministrstvo za kulturo več kot 50 zaposlenim mesečno po celotni Sloveniji plačuje plačo za to, da skrbijo za mreženje slovenske kulture in ustvarjalnosti. Menimo, da je treba to mrežo reorganizirati in uspešno uporabiti ravno v te namene tista sredstva, ki bi jih pobral nek javni zavod, svojo organizacijsko strukturo pa preusmeriti na resnično podporo sodobni plesni ustvarjalnosti,» je odločitev utemeljila Fridl Jarc.

Kot je še izpostavila, ta odločitev ni usmerjena proti sodobnemu plesu, temveč v ustvarjanje pogojev za njegov dolgoročni razvoj na pravno in finančno trdnih temeljih.

Direktor zavoda Simon Kardum in predsednica Društva za sodobni ples Slovenije Teja Reba: Očitno že prej odločeno, da zavoda za sodobni ples ne bo

Očitno je bilo že pred volitvami odločeno, da javnega zavoda za sodobni ples ne bo, sta odločitev ministrstva za kulturo, da izstopi iz pogodbe o njegovi ustanovitvi, za STA komentirala že imenovani v.d. direktor zavoda Simon Kardum in predsednica Društva za sodobni ples Slovenije Teja Reba. Ministrstvo bi pogodbo po njunem mnenju lahko spremenilo.

Ministrstvo za kulturo je po več mesecih proučevanja primera Javnega zavoda za razvoj sodobne plesne umetnosti odločilo, kot je odločilo, je komentiral Kardum in pripomnil, da je to storilo brez vednosti obeh soustanoviteljic - mestnih občin Celje in Nova Gorica. Kot je pojasnil, je uradno obrazložitev, zakaj izstopa, le nekaj minut pred današnjo novinarsko konferenco poslalo njemu, obema županoma in predsedniku sveta zavoda Anžetu Zormanu.

Obrazložitev navaja neizvedljivost tristranske pogodbe, a kot je opozoril Kardum, je bilo ministrstvo kot večinski deležnik pri financiranju te inštitucije, ki bi ji moralo v letošnjem letu izplačati 560.000 evrov, v naslednjem pa 602.000 evrov, večkrat opozorjeno, da naj primerno spremeni pogodbo in jo dopolni z aneksom skupaj s soustanoviteljicami. Tega ni storilo, čeprav so imeli na ministrstvu štiri mesece časa.

»Moje mnenje je zelo preprosto, da je bilo že pred volitvami odločeno, da tega javnega zavoda ne bo in da se je to zdaj tudi de facto zgodilo s predvidenim izstopom države,» je dejal Kardum in dodal, da se ponavlja zgodba iz leta 2012, ko je takratna vlada Janeza Janše storila enako. Zato vidi veliko razočaranje v tem, da se po več desetletjih truda, da bi se poskrbelo za sodobni ples z institucijo, to ne bo zgodilo.

Izpostavil je tudi, da so ministrstvu pravočasno oddali tako kadrovski kot finančni in programski načrt dela zavoda, Mestna občina Celje je že nakazala sredstva v višini 40.000 evrov po rebalansu proračuna, Mestna občina Nova Gorica pa ima v proračunu naloženih 30.000 evrov. Tako je bilo določeno tudi v pogodbi.

Opozoril pa je še, da ob tem ne bo mogoče črpati kohezijskih sredstev za kulturno umetnostno vzgojo v sodobnem plesu, in sicer več kot 600.000 evrov za letošnja in naslednja tri leta, ter denarja posebej za specializirane poklice na področju kulture, vključno s sodobnim plesom, kjer se jeseni predvideva razpis. Gre za 3,5 milijona evrov za naslednja štiri leta. S tem ne bodo počrpana evropska sredstva, ki so bila potrjena za te namene v Bruslju, je povedal Kardum.

Da gre izključno za politično odločitev, ki je bila sprejeta, še preden je sedanje vodstvo ministrstva preučilo stanje sodobne plesne umetnosti, je ocenila tudi predsednica Društva za sodobni ples Slovenije Teja Reba. Kot je zapisala v odzivu za STA, se je ministrica Ignacija Fridl Jarc odločila za opustitev institucionalnega modela, ki je bil rezultat več kot tridesetletnih strokovnih prizadevanj.

Enako je izpostavila, da je v.d. direktorja ministrstvu predložil finančni načrt in program dela zavoda za letošnje leto. Pripravil je tudi predlog pravilnika o notranji organizaciji in sistemizaciji delovnih mest, ki ga je potrdil tako svet zavoda ter obe soustanoviteljici, ministrstvo pa se na nobenega od dokumentov ni odzvalo. »Če ministrstvo meni, da posamezne rešitve niso ustrezne, bi bilo pričakovati strokovno usklajevanje z vodstvom zavoda. Takšnega postopka ni bilo,» je zapisala Reba.

Ministrstvo tudi ni pojasnilo, da sredstva države za ustanovitev zavoda niso manjkala zaradi odsotnosti proračunske podlage, temveč zato, ker jih ni izvršilo, čeprav so bila za ta namen zagotovljena v državnem proračunu. Ob pomislekih glede organizacije delovanja zavoda pa je dodala, da sistemizacija, ki je po navedbah ministrstva predvidela 19 delovnih mest, sicer določa organizacijsko strukturo zavoda in možna delovna mesta, a to ne pomeni, da so vsa delovna mesta zasedena, niti ne predstavlja obveznosti njihovega financiranja.

»Gre za standardni organizacijski akt, brez katerega javni zavod sploh ne more začeti delovati. Poleg tega sistemizacija predvideva tudi delovna mesta, katerih financiranje je vezano na načrtovane evropske kohezijske projekte, ne pa na integralni proračun zavoda in v katerem so predvidene zaposlitve plesalcev,» je dodala Reba.