Mlajši zavržejo več hrane, starejši bolj pazljivi

Količina hrane, ki pristane v koših za smeti, se v Italiji postopoma zmanjšuje, žal pa ne v tolikšni meri, da bi bil na dosegu roke cilj 50-odstotnega zmanjšanja zavržene hrane, ki so si ga za leto 2030 zastavili pri Svetovni zdravstveni organizaciji. Ob današnjem nacionalnem dnevu za zmanjšanje zavržene hrane odmevajo podatki o količini slednje: v Italiji je v letu 2025 povprečno v smeteh pristalo za 554 gramov hrane na prebivalca. V zadnjem letu se je ta podatek zmanjšal za 63,9 gramov, kar pa še vedno pomeni, da smo v letu dni zavrgli več kot pet milijonov ton hrane, navajajo pri organizaciji WWF.

Obstajajo pa seveda razlike glede na geografsko umeščenost, pa tudi starost prebivalcev. K zmanjšanju zavržene hrane najbolj prispevajo ljudje, rojeni med letoma 1946 in 1964, tako imenovani boomerji: pripadniki starejših generacij tedensko zavržejo 352 g hrane, kar je za dobro tretjino pod državnim povprečjem. Drug ekstrem pa so ravno najmlajši, pripadniki t. i. generacije Z, ki so rojeni med letoma 1997 in 2012. Pri teh tedenska potrata hrane povprečno znaša kar 799 gramov, kar je več kot dvakratnik hrane, ki jo zavržejo boomerji, in kar 45 % več od državnega povprečja.

Tudi vmesni dve starostni skupini, generacija X (1965–1980), in milenijci (1981–1996) odražata trend obratno sorazmernega odnosa – višja je starost, nižja je količina zavržene hrane. Pripadniki X generacije tedensko zavržejo 478 g kupljene hrane (-14 % pod povprečjem), milenijci pa kar tri četrt kilograma oziroma 750 gramov (+35 %).

Medtem ko Italijani na splošno zavržejo hrano predvsem zaradi organizacijskih razlogov, kot so neprimerno shranjevanje hrane (38 % primerov), pozabljivost (33 %) in prekomerno nakupovanje (28 %), raziskave kažejo, da mlajše generacije hrano v glavnem zavržejo zaradi pozabljivosti, napora, časa in zaznanih stroškov.

Več v današnjem (četrtkovem) Primorskem dnevniku.