Naravne vire, ki jih nudi Zemlja, smo za tekoče leto porabili

Ravno danes, na dan okoljskega dolga, ko je po izračunih nevladne okoljske organizacije Global Footprint Network človeštvo izrabilo toliko naravnih virov, kolikor jih je Zemlja sposobna pridelati oziroma obnoviti v enem letu, sta na mednarodni ravni padli dve pomembni odločitvi, povezani z varstvom okolja oziroma bojem proti podnebnim spremembam.

Dan okoljskega dolga je letos nastopil osem dni prej kot lani, ko je to bilo 1. avgusta. Odkar obstajajo tovrstni izračuni – od leta 1970, ko je dan okoljskega dolga nastopil v koncu decembra – pa je edinole v letu 2020, ki ga je zaznamovala covidna epidemija, izčrpala svoj »ekološki budžet« kasneje kot v letu pred tem.

Svarilo pa naj pospremi tudi spodbudno sporočilo: okoljska organizacija WWF navaja, da proces ni nepovraten in da še obstajajo možnosti za ukrepanje. Nujni so ukrepi v petih strateških sektorjih, to so energetski prehod, krožno gospodarstvo, trajnostna hrana, zelena mobilnost in strožje globalne politike za varstvo okolja. A treba je pohiteti, saj vsako leto dan okoljskega dolga nastopi prej.

Svetovno prebivalstvo – nekateri porabijo veliko več kot drugi – trenutno vsako leto porabi ekvivalent 1,8 planeta Zemlje, kar za 80 % presega regenerativno sposobnost zemeljskih ekosistemov. To neravnovesje je vzrok za najhujše okoljske krize našega časa – izgubo biotske raznovrstnosti, krčenje gozdov, degradacijo zemljišč, izčrpavanje vodnih virov in kopičenje toplogrednih plinov. Doslej je človeštvo nakopičilo za 22 let okoljskega dolga. Gre sicer za teoretični izračun, saj je regenerativna sposobnost Zemlje okrnjena, v nekaterih vidikih pa izničena (npr. izumrle živalske vrste ali staljeni ledeniki).

Global Footprint Network sicer ponuja izračune tudi za posamezne države, ki kaže, na kateri dan bi nastopil dan okoljskega dolga, če bi celotno svetovno prebivalstvo naravne vire izkoriščalo kot to počnejo v posamezni državi. Če bi vsi ravnali, kot to počnejo v Sloveniji, bi dan okoljskega dolga nastopil 8. aprila, če pa bi bila merodajna Italija, bi se to zgodilo 6. maja.

Meddržavno sodišče (ICJ) v Haagu je danes s precedenčno odločitvijo sklenilo, da kršitve mednarodnih obveznosti na področju boja proti podnebnim spremembam predstavljajo protipravno ravnanje. To odpira pot, da bi lahko sodišče prizadetim državam odprlo pot za vložitev odškodninskih zahtevkov zoper kršiteljice.

Več v jutrišnjem (petkovem) Primorskem dnevniku.