Narečja bogatijo in poživljajo standardne jezike

»Vsi se zavedamo pomena lokalnih dialektov, ki so na eni strani izraz jezikovnega bogastva krajevnih skupnosti, na drugi bogatijo in poživljajo standardne jezike in se lahko ohranjajo in razvijajo le v povezavi z njimi.« Predsednik Inštituta za slovensko kulturo (ISK) Giorgio Banchig je v petek s to mislijo med uvodnim pozdravom povzel cilj poldnevnega posveta z naslovom Manjšine med standardnim jezikom in narečji, ki je potekal v dvorani občinskega sveta v Špetru.

S posvetom so tudi zaključili projekt inštituta ob 20-letnici izglasovanja zakona 482/1999 o zaščiti zgodovinskih jezikovnih manjšin v Italiji. Vodila ga je podpredsednica Inštituta Živa Gruden, ki je hkrati uredila zajeten dvojezičen zbornik z vsemi predavanji petkovega dogodka. Nadgradnjo skupka projektnih dejavnosti je je predstavljalo povezovanje z drugimi skupnostmi na ozemlju FJK, predvsem s furlansko skupnostjo in nemškimi govornimi otoki.

Posvet se je lotil jezikovne politike in jezikovnega načrtovanja slovenščine na Videmskem in je temeljil na strokovni podlagi. Prvo predavanje je tako skoraj tridesetim prisotnim v dvorani in drugim petnajstim na spletni povezavi ponudila sodelavka Slorija in univerzitetna predavateljica Matejka Grgič, ki je prikazala kontekst. Poudarila je, da skoraj vsi govorci naravno prehajajo z ene jezikovne zvrsti na drugo, saj nihče nikoli ne govori le v knjižnem jeziku ali izključno v narečju. »Nobena jezikovna politika ne more izključiti ene zvrsti, predvsem če gre za osrednjo, kot je narečje v Benečiji,« ugotavlja Matejka Grgič, ki je zaključila z mislijo, da vidi rešitev vprašanja jezikovne politike v razvijanju čim širše palete jezikovnih zvrsti.

Več v današnjem (nedeljskem) Primorskem dnevniku.