Neekološka tehnologija

V tokratnem in v naslednjem prispevku se ne bomo ukvarjali z računalniškimi programi ali drugimi tehnološkimi novostmi, pač pa se bomo spraševali, če in koliko smo uporabniki sodobnih digitalnih orodij prijazni do našega okolja. Pravzaprav je vprašanje, ki si ga moramo najprej postaviti, ali smo sploh okoljsko ozaveščeni.

Z digitalno preobrazbo, o kateri smo pisali pred nekaj tedni, smo postopoma postali čedalje bolj kibernetski, saj smo velik del svojega življenja prenesli v virtualni svet. Ta prehod nam daje (lažni) občutek, da smo bodisi prihranili kar nekaj denarja (kar v glavnem drži) bodisi da smo vse bolj ekološki: odkar dokumente shranjujemo v digitalni obliki, porabimo bistveno manj papirja za tiskanje ali fotokopiranje; v zadnjem letu smo ozračje obremenili z bistveno manj izpustnimi plini in drugimi škodljivimi snovmi, ker smo srečanja opravljali na daljavo; kupujemo prek spleta, kar pomeni, da se nikamor ne odpravimo in blago dobimo neposredno od proizvajalca ipd. Žal pa se močno motimo, če zaradi naštetih razlogov mislimo, da je digitalizacija zelene barve, saj za poganjanje kakršne koli tehnologije potrebujemo naprave, pravzaprav veliko naprav, ki jih poganja električna energija. In slednjo je potrebno na nek način tudi ustvariti.

Digitalna ali električna družba?

Naša družba je res izrazito digitalna. Tudi takrat, ko želimo biti čim bolj povezani z naravo in si na primer omislimo samooskrbni vrt, smo odvisni od tehnologije, kajti orodje, ki ga potrebujemo za vrtnarjenje, mora najprej nek stroj izdelati, trgovina ga mora nato naročiti (seveda prek spleta), prevoznik organizirati distribucijo (z uporabo posebnih programov), material plačamo s kartico (in kot vemo se terminali povežejo z internetom), nasvete in dobre prakse pa poiščemo na spletu. Pozabimo pa, da je kakršen koli tehnološki razvoj nemogoč brez električne energije. Elektrika namreč poganja industrijo in gospodarstvo, zdravstvo, promet, skratka vse, kar se dogaja in potrebujemo v našem življenju.

Proizvodnja tovrstne energije pa je izjemno obremenjujoča za naše okolje, saj kljub obstoječim alternativam še vedno sloni na izkoriščanju neobnovljivih virov, kot so denimo fosilna goriva. Trajnost v tehnologiji je zato tabu tema, o njej se sploh ne govori in uporabniki ne želimo videti dlje od svojega nosu. Izgovarjamo se, da naš računalnik ali pametni telefon ne porabi toliko energije, da bi kakorkoli vplival na stanje v naravi. To sicer drži, vendar pozabimo, da je bilo za njegovo izdelavo in prodajo uporabljenih veliko različnih surovin in predvsem električne energije.

Zmanjšajmo porabo elektrike

Za naše okolje lahko veliko storimo tudi sami. Računalniki, televizorji, tiskalniki, monitorji, telefoni, sušilci, sesalci, likalniki, polnilci itd. porabljajo električno energijo tudi takrat, ko so zgolj v stanju pripravljenosti. Zato jih po uporabi ugasnemo in ko je možno tudi izklopimo iz vtičnice. Najlažje je, če uporabimo razdelilec s stikalom za vklop in izklop. Računalnike in telefone redno vzdržujemo in odstranimo programe, ki jih ne uporabljamo več, saj v nasprotnem primeru delajo v ozadju in posledično bremenijo napravo. Iz vtičnic izklopimo tudi polnilnike prenosnikov, tablic ali telefonov, sicer ti porabijo skoraj toliko energije kot med polnjenjem. Ko ugasnemo računalnik, ugasnimo tudi zaslon. Prilagodimo svetilnost ekrana: bolj svetlo sliko kot prikazuje, več energije porabi. V temni sobi zmanjšajmo svetilnost monitorja, ker bomo na ta način manj obremenili naše oči.

Novi nakupi naj bodo čim bolj zeleni: preverimo oceno, ki opisuje porabo energije želenega izdelka. Ob vsem naštetem pa ne smemo pozabiti na količino odpadkov, ki jih proizvede industrija elektronike in elektrotehnike. Gre za izjemno pereč problem, ki se iz leta v leto močno veča, čeprav se o njem bolj malo govori. Zato mu bomo naslednji teden namenili prostor, ki ga zasluži.