»Niso dovolj dvojezične table, urejene morajo biti tudi podatkovne baze«

Član delovne skupine za standardizacijo slovenskih imen v Italiji je tudi Matjaž Geršič, geograf in zgodovinar, namestnik predstojnika Geografskega inštituta Antona Melika ZRC SAZU. Geršič raziskuje predvsem zemljepisna imena, je pa tudi vodja Komisije za standardizacijo zemljepisnih imen vlade Republike Slovenije. Z njim smo se pogovorili ne le o standardizaciji slovenskih imen v Italiji, ampak tudi standardizacije nasploh.

Še v svoji doktorski disertaciji ste se posvetili identitetnemu vidiku toponomastike: ali tudi imena posameznih krajev vplivajo na identiteto njihovih prebivalcev?

Zagotovo. Še najbolj zaznamuje rojstni kraj, predvsem v otroštvu in mladostništvu, tudi ime naselja je del identitetne izkaznice. Ob pogovoru z ljudmi opažam, da je lahko to občutljiva tema. Rad citiram akademika Marka Snoja, ko pravi, da so imena besede posebne vrste in da se zdi, da jih cenimo bolj od drugih besed in zapisujemo z veliko začetnico, kar on primerja s plemiškim značajem. Zemljepisna imena, torej tudi imena naselij, imajo, za razliko od občih besed, številne funkcije, na primer identifikacijsko, čustveno in ostale.

Sicer ste tudi predsednik Komisije za standardizacijo zemljepisnih imen. S čim se ta ukvarja? Sklepam, da so slovenska zemljepisna imena povečini standardizirana.

Ja, vaš sklep je napačen. (smeh) Ob vstopu v OZN je Slovenija prevzela njena pravila, med drugim pravilo o standardizacijskem telesu na področju zemljepisnih imen: na ravni OZN obstaja skupina izvedencev za zemljepisna imena (UNGEGN), v katero članice delegirajo svojega člana, ki je praviloma predsednik nacionalne komisije. Le-ta se je začela ustanavljati v Jugoslaviji, po razpadu države pa je bila spet ustanovljena. Njena vloga je določena z zakonodajo, omenjena je bila že v Zakonu o določanju območij ter o imenovanju in označevanju naselij, ulic in stavb - ZDOIONUS.

Komisija obravnava nova imena in morebitna preimenovanja. Pri naseljih je preureditev manj, čeprav smo ravno pred kratkim obravnavali štiri nova naselja v Občini Krško. Obseg dela določajo zakonodaja, uredba in pravilniki. Imena, ki jih komisija na novo obravnava, potem dobijo status standardiziranega imena. Zaenkrat imamo standardizirana imena držav in morebitne spremembe, pa še vsa imena, ki so na zemljevidu v merilu 1:250000.

Pred dvema letoma smo imeli projekt, ki se je ukvarjal z vodnimi imeni: hidronime iz registra smo obravnavali na način, da bodo dobila status standardiziranih imen. Nikakor pa niso vsa imena standardizirana, dela je še veliko.

Kaj pa za dvojezična območja? Tudi italijanska in madžarska uradna imena gredo preko vas?

Tako je. Zadevo ureja zakonodaja, tudi mednarodna, nazadnje uredba iz leta 2014, ki se veže na način pisanja zemljepisnih imen na narodnostno mešanih območjih. Ta območja je obravnaval že ZDOIONUS, vendar le imena naselij. Uredba pa dvojezičnost razširja na vsa zemljepisna imena na uradnih kartah. Mi smo že prej imeli urejena imena naselij, ob sprejetju odločbe pa sta skupnosti pritisnili na komisijo, da bi stvari uredila.

Italijanska skupnost se je zelo zavzela: mi smo pripravili nabor imen, oni so seznam pregledali in predlagali ustrezne italijanske oblike. Ponekod so bile napačne, marsikje jih ni bilo, tako da smo ob tem uredili še slovenske različice, ker so bila tudi tam neskladja, in vse vnesli v register. Zdaj imamo na območju italijanske narodne skupnosti standardizirana dvojezična imena na kartah do merila 1:25000. Potem smo se lotili merila 1:5000, torej ledinskih imen na mikroravni, to še poteka.

Na območju madžarske skupnosti se ni kaj dosti premaknilo: imeli smo nekaj sestankov, potem pa se iz tega nič ni razvilo. Tako da ostaja zelo odvisno od tega, koliko je manjšina za stvar. V komisiji nimamo strokovnjakov za italijanski jezik, tako da predlagamo manjšini, da se obrne na svojo komisijo, v tem primeru na Vojaški geografski inštitut (Istituto Geografico Militare - IGM) iz Firenc. Skupnost se je posvetovala z njimi in razčistila, kar je bilo treba. Pri madžarski skupnosti pa ni šlo dalje.

Če se ozremo k slovenskim krajevnim imenom v Italiji, ta še niso standardizirana skladno s priporočili OZN. Kaj to pomeni?

OZN narekuje članicam, da so posamezne države odgovorne za standardizacijo na svojih ozemljih, tudi za manjšine. Standardizirana imena potem vnesejo v imenike, skladno s svojo zakonodajo morajo poskrbeti za vidno dvojezičnost kot za to, da so ta imena v državnih registrih.

Vedno pravim, da standardizacija temelji na treh stebrih. Potrebujemo zakonodajo, ki narekuje, kako in kaj, kje je dvojezičnost, katere pravice imajo posamezne manjšine; potem imamo podatkovno bazo imen; nazadnje potrebujemo standardizacijsko telo strokovnjakov, ki se s tem ukvarjajo. Za Slovence v Italiji tako telo ne obstaja, čeprav za bazo podatkov skrbi IGM, Italija take komisije nima.

Podatkovno bazo zdaj ureja ta delovna skupina, ki iz različnih virov črpa podatke. Slovenska komisija v Italiji nima pristojnosti, lahko pomagamo, ker smo v OZN. Pred leti sem na zasedanju predstavil ureditev za italijansko manjšino v Sloveniji in takrat je profesor Andrea Cantile omenil, da je predlagal ustanovitev posebne manjšinske komisije za slovenska imena v Italiji, ki bi uredila ta imena.

Ne zadošča zgolj dvojezični napis na tabli, v današnji dobi morajo biti urejene tudi podatkovne baze, ki se jih lahko poslužujejo prevajalniki, umetna inteligenca. Prav tako Google imena črpa iz uradnih baz. Ob vnosu standardiziranih slovenskih imen v uradno bazo bomo zadevo rešili, ker iz te baze lahko na primer cestne službe jemljejo podatke za table, smerokaze itd.

Več v današnjem (sobotnem) Primorskem dnevniku.