Pri Naselju Sv. Sergija vključujoča zelena oaza

Na Štortu med Naseljem sv. Sergija in Ricmanji, se nahaja socialna kmetija Štelavce – več kot 16 tisoč kvadratnih metrov vrtov na terasah s sadovnjakom in gozdom, ki jih obdajajo suhi zidovi iz fliša. Kraj je po desetih letih trdega dela postal prava oaza miru, in sicer v okviru evropskega projekta Next Genertaion EU za promocijo lokalne dediščine, v sodelovanju z italijanskim ministrstvom za kulturo in Deželo Furlanijo - Julijsko krajino, namenjena pa je socialnemu kmetijstvu, izobraževanju in politikam vključevanja.

Posestvo Štelavce, katerega prva ureditev sega v leto 1850, je slovenska družina Corbatti prodala zadrugi Queciambiente pred desetimi leti. Gre za kraj na robu Doline Glinščice, ki ohranja sledove podeželske zgodovine in tradicije na Tržaškem, kjer se konča Kras in začne rodovitna istrska zemlja. Veliko let je narava zarasla vse površine posestva, vse dokler se niso pri zadrugi odločili, da poiščejo kraj za okolju prijazne in vključujoče dejavnosti namenjene vzgoji v tesnem stiku z naravo.

»Projekt obnove večjega posestva smo pripravili pred desetimi leti,« je včeraj na uradnem odprtju povedal predsednik zadruge Querciambiente Davide Cattaneo, »z željo, da bi uredili okolju prijazen kraj in ga namenili zlasti šolam ter ljudem s posebnimi potrebami.« Leta 2015, je spomnil, je v Italiji začel veljati zakon, ki je socialnim zadrugam dovolil kmetijsko dejavnost v socialne namene. Ob pravem trenutku so se torej odločili, da prevzamejo posestvo in si zavihajo rokave. V desetih letih jim je marsikateri dogodek prekrižal račune. Dela sicer ni bilo malo, samo postavitev in prenova suhih zidov za skupnih 460 kvadratnih metrov sta zahtevali več let.

Kmetijo upravlja socialna kmetijska zadruga Viviana, ki ima za cilj vključevanje najbolj ranljivih oseb v delovni, točneje kmetijski svet. Posestvo je bilo desetletja skrito v zelenju, je včeraj segel v spomine Dario Parisini, predsednik zadruge Viviana in nekdanji predsednik Querciambiente, » zdaj pa se na njem prirejajo izobraževalne dejavnosti. Zaradi svoje biotske raznolikosti je idealna naravoslovna učilnica na prostem.«

V teh dneh na terasah rastejo koromač, solata, črni ohrovt in veliko drugega. Pridelovalci so za obdelavo uredili le del posestva. Več kot 12 tisoč kvadratnih metrov pa zasedajo travniki in gozd. Pridelka ni veliko, ga je pa vendar dovolj za prodajo, so včeraj povedali. Vsak torek med 17. in 19. uro prireja zadruga tržnico s sezonsko povrtnino, sadjem in zelenjavo. Cene, so priznali, niso med najnižjimi na trgu, a pridelek ni škropljen in je visoke kakovosti. Obisk tržnice pa je lahko tudi dobra priložnost za ogled kmetije in sprehod med suhimi zidovi.