Nives Cossutta je nova predsednica Slovenske kulturno-gospodarske zveze. Na današnjem kongresu te krovne organizacije je prejela 145 glasov delegatov na skupnih 159 glasovnic (14 glasovnic je bilo belih) in s tem nasledila Ksenijo Dobrila, ki se je po dveh mandatih poslovila s tega položaja. Delegati so izvolili tudi 60-članski deželni svet organizacije ter nadzorni odbor in razsodišče.
Nova predsednica SKGZ se bo odpovedala vsem funkcijam, ki jih ima v Demokratski stranki, zaenkrat pa bo še obdržala predsedovanje rajonskemu svetu za Vzhodni Kras v tržaški občini iz spoštovanja do volivcev in sprejetih obveznosti. Kot je dejala v svoji predstavitvi na začetku razprave, je kandidirala zato, ker je SKGZ zanjo nujno koristna manjšini in zato, ker je manjšina premalo reaktivna na spremembe, ki jih doživljata naša doba in naš prostor. Ob poudarku deželne razsežnosti SKGZ in vrednot, kot so mir in demokratično sožitje, solidarnost, medkulturni dialog, antifašizem, spoštovanje laičnih etičnih vrednot idr. je pozvala k skupni nadgradnji ciljev, zastavljenih v obdobju 2020-2025, za razvoj na področjih zastopstva, skupnega predstavništva in politične participacije, prizadevanja za manjšinske pravice in identiteto, uveljavljanja jezika, šolstva in izobraževanja, mladih in kadrovanja, gospodarstva in kmetijstva, kulture, športa, socialne dejavnosti, medijev in raziskovanja. Potrebno bo delati na novi obliki skupnega predstavništva, uresničitvi ciljev zadnje Deželne konference o varstvu slovenske manjšine, odnosih z deželo Furlanijo - Julijsko krajino in delu v deželni posvetovalni komisiji, stikih s Slovenijo, uveljavitvi pravne podlage za zagotovljeno predstavništvo v FJK ter sodelovanju s Slovenskim raziskovalnim inštitutom.
V zvezi z »nepremičninsko afero« in napetimi odnosi s Svetom slovenskih organizacij je ob poudarku, da so napadi predstavnikov SSO in Slovenske skupnosti s tem v zvezi nesprejemljivi, je poudarila tudi potrebo odgovorne in trezne postavitve vprašanja finančnega in vsebinskega upravljanja objektov in tudi Narodnih domov v Trstu. Vse to se lahko nastavi samo z vsemanjšinskim dialogom in sodelovanjem, kjer morajo nujno imeti pomembno besedo mladi, meni Nives Cossutta, ki si glede sodelovanja z drugo krovno organizacijo SSO nadeja poiskati najbolj ustrezen in racionalen način za učinkovito operativizacijo sodelovanja, ki pa mora sloneti na vsebinah, ne pa na površinski enotnosti. Zato predlaga skupno koordinacijo, ki bi lahko redno določala sprotne prioritete in konkretne ukrepe za reševanje odprtih vprašanj.