Novih rekordov nihče ne proslavlja

Danes, a tudi jutri in pojutrišnjem, bo še naprej pretežno jasno, čez dan bo zlasti po nižinah velika toplotna obremenitev; na Primorskem in v Furlaniji - Julijski krajini je razglašena zelo velika požarna ogroženost naravnega okolja. Tovrstne napovedi se - z enim samim julijskim premorom - vrstijo že od junija, ko nas je zajel prvi vročinski val, kateremu sta sledila še drugi in tretji.

Novi teden v novem mesecu pa ni prinesel težko pričakovane osvežitve, ki bi blagodejno delovala tako na zdravje kot na kmetijstvo in širše gospodarstvo: avgust je od julija prevzel štafetno palico in se namesto z nižjimi temperaturami začel z vročinskim valom številka štiri. Prvenstvo brez navijačev v postavljanju novih temperaturnih rekordov je v polnem teku. V Italiji zaradi vročine danes velja rdeče opozorilo za 25 od 27 večjih mest, med katerimi je tudi Trst. Živo srebro naj bi se na Apeninskem polotoku brez težav povzpelo na 40 stopinj Celzija, vročina pa naj ne bi popustila še najmanj teden dni, poroča tiskovna agencija Ansa. Tudi v Alpah so po podatkih okoljevarstvene organizacije Legambiente temperature trenutno za dve do štiri stopinje višje od povprečja v obdobju od leta 1991 do 2020. V Avstriji vrhunec vročinskega vala pričakujejo danes in jutri, medtem ko na Hrvaškem dneve začenjajo kar s 30 stopinjami Celzija. Nove rekorde beležijo tudi v Sloveniji. V Kopru so v nedeljo izmerili 40,1 stopinje Celzija, celo na Jezerskem, gorski oazi svežine, je živo srebro zraslo do 34,3 stopinj. Sicer naj bi 40 stopinj prvič letos izmerili prejšnji petek v Dolenjah pri Ajdovščini, kjer poteka 6. Slovenski zamejski jamboree Slovenske zamejske skavtske organizacije.

Novi vročinski val nima uničujočih posledic le na kopnem, temveč drastično dviguje tudi temperaturo morja ter resno ogroža celoten morski ekosistem. Izjemne toplotne anomalije po ugotovitvah organizacije Greenpeace zdaj prizadenejo tudi plasti do globine 40 metrov. Zaradi pomanjkanja kisika in ekstremnih temperatur prihaja do masovnega pogina avtohtonih vrst, predvsem školjk, ter hude škode na občutljivih koralah. Medtem ko lokalne vrste pod pritiskom pregrevanja izginjajo, toplejše okolje omogoča pospešeno širjenje agresivnih invazivnih vrst, na čelu z modrim rakom, ki dodatno siromaši morske vire in povzroča škodo tudi v ribištvu.

S povišanimi temperaturami se soočajo tudi reke in jezera v Sloveniji, zaradi česar je marsikje - tudi zaradi nizkega vodostaja in zmanjšane vsebnosti kisika v vodi - prepovedan ali omejen ribolov. Madžarski premier Peter Magyar je v soboto zvečer sporočil, da bodo zaradi rekordno nizkega vodostaja reke Donave ustavili edino jedrsko elektrarno v državi, kar je prvič v 44 letih. Gre za zadnjo v nizu posledic dolgotrajne suše in ekstremne vročine na energetski sektor po vsej Evropi. Prejšnji teden so se za podoben ukrep odločili tudi v Franciji, kjer so ustavili delovanje nuklearke v kraju Golfech. Nuklearna elektrarna Krško (Nek) kljub nizkemu pretoku in povišanim temperaturam reke Save trenutno še deluje. Vodstvo nuklearke pa je včeraj sporočilo, da se ob okoljskih omejitvah, povezanih s temperaturo Save, bližajo okoliščine, ko bo morala družba Nek zmanjšati moč reaktorja in ob najslabšem scenariju postopoma zaustaviti elektrarno.