VREME
DANES
Torek, 04 avgust 2026
Iskanje

Že več kot 20 let brez širitve plinovodnega omrežja

Zadnja seja tržaškega mestnega sveta pred poletnim premorom je minila predvsem v znamenju tehničnih sklepov

Trst |
4. avg. 2026 | 12:15
Dark Theme

Zadnja seja tržaškega mestnega sveta pred poletnim premorom je minila predvsem v znamenju tehničnih sklepov, vendar ni bila povsem brez političnih poudarkov. Mestni svetniki so razpravljali o predlogu za spremembo občinskega statuta, ki bi v prihodnje omogočil uvedbo participativnega proračuna, opozorili pa so tudi na neenak položaj prebivalcev območij brez zemeljskega plina. Pred začetkom seje so se še enkrat poklonili spominu nedavno preminulega občinskega odbornika za kulturo Giorgia Rossija.

Po uvodnem delu so svetniki obravnavali predvsem predloge tehnične narave. Več razprave je sprožila potrditev seznama območij brez zemeljskega plina. Svetnik Stefano Ukmar (neodvisen član znotraj Demokratske stranke) je opozoril, da se seznam od leta 2002 praktično ni spremenil, kar po njegovem mnenju kaže, da se plinovodno omrežje v več kot dveh desetletjih ni bistveno širilo. Spomnil je, da na tako imenovanih neuplinjenih območjih živi približno 12.800 prebivalcev, ki so zaradi odsotnosti plinovoda prisiljeni uporabljati utekočinjeni plin v jeklenkah v kuhinjah in kurilno olje za ogrevanje. To zanje pomeni višje stroške in številne vsakodnevne nevšečnosti, zaradi česar so v primerjavi z drugimi občani v neenakopravnem položaju.

Skoraj leto dni po vložitvi je na dnevni red končno prišel tudi predlog svetniške skupine Zdaj Trst za spremembo občinskega statuta, s katero bi občina ustvarila pravno podlago za morebitno prihodnjo uvedbo participativnega proračuna. Predlog je predstavila mestna svetnica Giorgia Kakovic, ki je poudarila, da participativni proračun že približno trideset let uspešno uporabljajo številne italijanske občine, med njimi Bologna in Turin. Ta prebivalcem omogoča neposredno sodelovanje pri oblikovanju, izbiri in sprejemanju projektov, financiranih iz občinskega proračuna. Po njenem mnenju bi takšno orodje okrepilo neposredno demokracijo, povečalo preglednost delovanja občinske uprave in okrepilo zaupanje v lokalne institucije.Iz vrst desnosredinske koalicije tokrat ni prišel odločen ne, ampak povabilo, da bolje formulirajo predlog in v besedilo spremembe statuta vključijo določilo, da se bo participativni proračun upravljal v sodelovanju z mestnimi okoliši oziroma kot dodatna oblika sodelovanja znotraj mestnih četrti.

Za branje in pisanje komentarjev je potrebna prijava