VREME
DANES
Ponedeljek, 26 oktober 2026
Iskanje

Občine vzhodnega Veneta bi se selile v FJK

Medtem se deželni svetnik Enrico Bullian zavzema za makroregijo, ki bi bolje ščitila manjšine

FJK |
26. okt. 2026 | 8:11
Dark Theme

Več občin vzhodnega Veneta, kot so npr. Annone Veneto, Concordia Sagittaria, Portogruaro, San Stino di Livenza, Caorle in druge, želi priti pod Furlanijo - Julijsko krajino, saj so prepričane, da bi tako izboljšale svoj gospodarski položaj, poleg tega bolj kot do Benetk čutijo večjo bližino do Pordenona. Njihovi župani so svoje poglede iznesli na četrtkovi seji petega stalnega odbora deželnega sveta FJK, pristojnega za institucionalne zadeve.

Ob tej priložnosti so predstavili tudi izsledke študije fundacije Think Tank Nord Est, po katerih bi se z novimi občinami število prebivalstva in površina FJK povečala za osem odstotkov, dodana vrednost pa za 7,5 odstotka. Davčni priliv bi v deželno blagajno prinesel dodatnih dobrih 190 milijonov evrov, občinam in prebivalstvu pa bi prehod pod deželo s posebnim statutom prinesel trdnejše bilance, večje zmogljivosti porabe in možnost dostopa do goriva po znižani ceni ter prispevkov za prvo hišo in energetsko učinkovitost. Omenjene občine se tudi kulturno bolj kot Benetkam čutijo blizu Pordenonu, s katerim so npr. že zdaj povezane na sodnem in cerkvenem področju. Slišati je bilo celo predlog o združitvi FJK in Veneta v makroregijo.

V FJK odprti, a tudi previdni

Župani so pri predstavnikih FJK naleteli na določeno odprtost, a tudi na previdnost, svetnik Občanskega doma Enrico Bullian pa je podal zamisel o veliki enotni deželi oz. »makroregiji« Triveneto, ki bi poleg FJK in Veneta obsegala še Trentinsko - Južno Tirolsko. Dobili bi tako deželo z dobrimi osmimi milijoni prebivalcev ter z večjo proizvodno zmogljivostjo in novimi razvojnimi priložnostmi. Taka dežela bi imela tudi večjo pogajalsko moč v odnosu do Rima in več možnosti za nudenje storitev občanom. Bolj artikulirano bi lahko tudi promovirali manjšinske jezike, kot so slovenščina, nemščina in furlanščina, ter krajevne beneške govorice, prišlo pa bi tudi do bolj primerne razprave o vlogi pokrajin, meni Bullian.

Za branje in pisanje komentarjev je potrebna prijava