Obsodba domobranskega generala Leona Rupnika znova potrjena

Slovensko ustavno sodišče je razveljavilo sodno odločitev o razveljavitvi povojne obsodbe ter sklep o ustavitvi kazenskega postopka zoper domobranskega generala Leona Rupnika. Z odločitvami je potrjena pravnomočna obsodilna sodba zaradi izdaje in sodelovanja z okupatorjem iz leta 1946, je danes pojasnilo ustavno sodišče. Kaj se je pred tem zgodilo? Vrhovno sodišče je oktobra 2019 razveljavilo obsodbo zoper generala in zadevo vrnilo Okrožnemu sodišču v Ljubljani v novo sojenje. Odločitev so takrat vrhovni sodniki utemeljili s tem, da povojna sodba vojaškega sodišča ni bila v skladu s tedanjimi pravnimi načeli ter da v nekaterih točkah ni bila obrazložena.

Okrožno sodišče v Ljubljani je nato konec leta 2020 sprejelo sklep o ustavitvi postopka zoper Rupnika, sklicujoč se na določila zakona o kazenskem postopku, ki predvideva ustavitev postopka v primeru, da obdolženec umre. Pritožnik, sicer potomec žrtve vojnega nasilja, je na ustavnem sodišču izpodbijal sodbo vrhovnega sodišča in med drugim zatrjeval, da je bila presoja o nezadostni obrazloženosti sodbe armadnega sodišča napačna. Ustavno sodišče je pritrdilo pritožnikovemu očitku, da je presoja vrhovnega sodišča o nezadostni obrazloženosti sodbe armadnega sodišča očitno napačna, ter ugotovilo, da je sodba armadnega sodišča zadostno obrazložena.

Razveljavitev sprožila ogorčene odzive

Odločitev vrhovnega sodišča iz leta 2019 je takrat naletela na številne ogorčene odzive. Med drugim je Center Simona Wiesenthala ostro protestiral pri slovenski veleposlanici v Izraelu ter poudaril, da »ta sramotna odločitev pomeni pretresljivo izkrivljanje zgodovine holokavsta in grozljivo žalitev številnih Rupnikovih žrtev in njihovih družin«. Ustavne pritožbe zoper sodbo vrhovnega sodišča so sicer vložili tudi Zveza združenj borcev za vrednote NOB Slovenije, Judovska skupnost Slovenije, Mestna občina Ljubljana in prizadeti posamezniki.

Rupnik je med drugo svetovno vojno kot domobranski vodja odkrito sodeloval z nacističnim okupatorjem ter javno prisegel, da je zavezan boju pod poveljstvom Adolfa Hitlerja. Po vojni je bil zaradi izdaje in sodelovanja z okupatorjem obsojen na smrt. Septembra 1946 so ga usmrtili pod Golovcem.