»Osimski sporazumi so prva konkretna izpeljanka Helsinške listine«

V okviru programa novogoriško-goriške Evropske prestolnice kulture 2025 bo imela besedo tudi diplomacija, slovenska in italijanska. Jutri, 23. oktobra, bo dopoldne v Gorici, popoldne pa v Novi Gorici dogodek z naslovom Od zaključne Helsinške listine do GO! 2025, ki ga skupaj prirejata Klub nekdanjih slovenskih veleposlanikov iz Ljubljane in sorodno združenje iz Italije - Associazione Nazionale Diplomatica a r. - Constantino Nigra iz Rima.

Poleg diplomatov, nekdanjih in aktualnih - tudi takšnih, ki so sodelovali pri vzpostavljanju slovensko-italijanskih odnosov -, bodo spregovorili še ugledni gostje z univerz in preučevalci zgodovine. Pobudnik jutrišnjega goriškega dogodka je veleposlanik v pokoju Božo Cerar, izredno izkušen slovenski diplomat, ki je služboval v Kanadi, na Poljskem, pri Natu, v Mehiki in ZDA. Povabili smo ga na pogovor.

Kako z očmi človeka, ki je desetletja spremljal politična dogajanja v Evropi, danes ocenjujete vlogo, ki jo je pri teh dogajanjih imela Helsinška listina?

Za to temo smo se odločili ob 50. obletnici Helsinške listine in začetka helsinškega procesa, ki je močno vplival na popuščanje v Evropi, tudi v krajih, kjer so bile napetosti. Ena takih točk so bili tudi italijansko-jugoslovanski odnosi, vključno z nerešenim vprašanjem meje. Eno izmed načel Helsinške listine je tudi nedotakljivost meja. Izbira teme je bila zato precej lahka, tudi zato, ker je bil vpliv pozitiven.

Italija in Jugoslavija sta se namreč dogovorili, da bi bilo treba to nevralgično točko, namreč vprašanje meje, dati ad acta. Osimski sporazumi so prva konkretna izpeljanka Helsinške listine in so tudi temelj, na katerem so se gradili ne le jugoslovansko-italijanski, ampak pozneje tudi slovensko-italijanski odnosi. To želimo prikazati, tudi zato, ker se mladi ne zavedajo, da je bilo nekoč drugače.

Več v današnjem (sredinem) Primorskem dnevniku