»Pametnih in nizkocenovnih ur ne popravljaš«

V zapestnih urah, ki so velike kot kovanec, je tudi do 300 sestavnih delcev. Nekateri so manjši od konice nohta. Mnoge je treba naoljiti, in kot če ne bi bilo dovolj zapleteno, je mazil več vrst. Vedeti moraš, katero mast terja vsak kos. Zaradi tega bi urarje lahko primerjali s kirurgi. In takšnih, kot je Darko Malalan, je zmeraj manj.

Pogovor z njim v družinski trgovini na Opčinah se je začel s podatkom, da je pet let obiskoval visoko urarsko šolo v mestu Le Locle v Švici.

Koliko ste bili takrat stari?

Zelo mlad (se zasmeje). Od doma sem šel, ko sem imel 16 let.

Sliši se kot klasična emigrantska zgodba.

Da, emigrantska zgodba. V šoli je vse potekalo v francoščini.

Kdaj ste se je naučili?

Šest mesecev pred odhodom sem se začel učiti francoščine s pokojnim Egidijem Košuto. Šola je bila zahtevna. Učili smo se vsega: načrtovanje, projektiranje, teorijo, vse, od a do ž. Na koncu sem pridobil certifikat, kakršnih okoli ni kaj veliko.

Koliko vas je bilo v urarski šoli?

V mojem razredu nas je bilo najprej dvajset, a po šestih mesecih, ko so preverili, ali si ali nisi za poklic, nas je bilo izbranih dvanajst. Končalo pa nas je pet.

So bili vaši sošolci domačini ali tujci?

Večina jih je bila iz Švice, imel pa sem sošolce iz Indije, Mehike, Mavricija, Francije ...

Je to bila edina tovrstna šola na svetu ali so vas tja poslali zaradi prestiža?

Tja sem šel, ker je bila šola zelo prestižna. Urarskih šol je več, so take, ki jih zaključiš po enem letu, a mi smo se tam učili pet let. Po praksi v raznih tovarnah sem se vrnil domov in prevzel trgovino.

Vas bolj zanimajo ure ali nakit?

Ah, stvari so se zelo spremenile. Nekoč smo veliko delali z urami, a poglejte, koliko je danes pametnih ur. Te so odnesle lep del urarstva.

Pametne ure pač ne daš popraviti, raje kupiš novo, kajne?

Točno tako, pametne ure ne popravljaš. Glede analognih ur pa je treba povedati, da tudi s temi ni več tako, kot je bilo. To moram razložiti. Najprej: en segment so nizkocenovne ure. Teh se tudi skoraj ne popravlja več.

Katere ure uvrščate med nizkocenovne?

Tiste do tisoč evrov.

Tudi ura tik pod tisočimi evri je nizkocenovna?

Mi je žal, a je tako (se zasmeje). Takih ur skoraj ne popravljaš več, ampak pri njih zamenjaš kar cel mehanizem. Ne splača se jih razstavljati in spet sestavljati. Ure so že tako koncipirane, da se splača zamenjati kar cel mehanizem.

Kar pomeni, da zgolj odprete ohišje, vzamete mehanizem in vstavite novega?

Ni ravno tako preprosto, ampak smisel je ta. Pogledaš, kakšen je kaliber, naročiš in v staro ohišje vstaviš nov mehanizem, tako da obdržiš številčnik in kazalce. Recimo, da 90 procentov dela, ki ga danes opravi urar, poteka na ta način. Drugi segment pa so elitne ure. Te ure se popravlja, a moraš imeti znanje in, kar je vedno večji problem, nadomestne dele.

Več v nedeljskem Primorskem dnevniku.