Po volitvah se nam obetajo zelo zapletene razmere

Ko bi desnosredinska koalicija po zmagi na bližajočih se parlamentarnih volitvah sprejela ukrepe, ki jih napoveduje v svojem programu, bi Italija zabredla v finančno nevihto, meni tržaški ekonomist in politolog Igor Guardiancich, ki je trenutno zaposlen na fakulteti za politične vede, pravo in mednarodne študije univerze v Padovi. Prosili smo ga, naj razčleni volilno ponudbo in oceni, kaj potrebuje Italije oz. česa ne potrebuje.

Spremljamo protislovje: premier Mario Draghi naj bi užival visoko podporo v državi, a javnomnenjske ankete napovedujejo zmago Giorgie Meloni, ki je ves čas nasprotovala vladi. Vaš komentar?

Vprašanje je pravzaprav, zakaj je Melonijeva tako močna. Bila je edina v opoziciji, kar je seveda komot. Lahko je kritizirala Draghijevo vlado in pri tem imela tudi enostavno nalogo, saj je bilo v vladni koaliciji veliko neusklajenih točk zaradi prevelikih razlik med strankami. A sprašujem se: je Giorgia Meloni res tako močna?

Ni?

Poglejmo empirično. Leta 2018 so se stranke desnice odrezale takole: Liga 17, Naprej, Italija 14 in Bratje Italije nekaj več kot štiri odstotke. Naslednje leto je Liga poskočila na 34 odstotkov, Naprej, Italija je padla na devet, Bratje Italije pa so prišli na šest. Letos, če pogledamo ankete s konca avgusta, opažamo, da desnica ni pridobila glasov. Bratje Italije naj bi zbrali okrog 24 odstotkov glasov, Liga je padla na 13, Naprej Italija pa na osem odstotkov. Skratka: desnica naj bi imela okrog 45 ali 46 odstotkov glasov, leta 2019 pa jih je imela 49. Iz tega sklepamo, da so se Bratje Italije res vzpeli, vendar samo na račun ostalih strank v desnosredinski koaliciji. Razmerje moči med desnico in levico – če k levici prištejemo Demokratsko stranko (DS), Gibanje petih zvezd (G5Z), Calendo in Renzija – se ni spremenilo. Gotovo pa drži, da se je desnica bistveno bolje pripravila na volitve. Levica se ni znala prilagoditi volilnim pravilom. To ni presenetljivo, ker je v Italiji levica centrifugalna, desnica pa centripetalna.

Ravno zaradi volilnega sistema se zdi, da desnica ne more izgubiti.

Hm, ja in ne. Raje bi rekel, da levica gotovo ne more zmagati. Dvomim pa, da bo desnosredinska koalicija lahko imela dve tretjini sedežev v parlamentu. Vsaj tako iskreno upam.

Ampak dobro veste, da se mnogi volivci postavijo na stran tistega, ki mu v anketah kaže najbolje. Bratje Italije bi lahko prejeli še več glasov od tega, kar napovedujejo ankete.

Se pa lahko ravno zaradi tega volivci desnice »usedejo«. Volivci stranke Naprej, Italija bi, glede na ankete, lahko rekli: volim Renzija in Calendo, ker mi premočna koalicija s tako desnimi strankami ni všeč. To pa bi lahko zelo zapletlo stanje po volitvah.

Več v današnjem (nedeljskem) Primorskem dnevniku.