Popolnoma odvisni od zelo krhkega digitalnega sveta

Ta teden smo videli, da za evakuacijo šole ni potrebna bomba, saj zadostuje lažno elektronsko sporočilo, ki obide sistem za preprečevanje vsiljene pošte. Da obstane delo v pisarnah ali bolnišnicah, ni potreben izpad elektrike: dovolj je, da odpove storitev ameriškega tehnološkega velikana. Za pretres svetovnih borz pa zadostuje afera vodje podjetja, od katerega je odvisen razvoj umetne inteligence. Trije različni dogodki, ki so nas zaznamovali v zadnjih dneh, razkrivajo ranljivost odvisnosti od infrastrukture, ki jo upravljajo in o kateri odločajo drugi.

Del sveta je od četrtka popoldne glasno preklinjal zaradi izpada storitev Microsoft 365. Motnje so zajele Outlook, nekatere funkcije Teamsa, Copilot in drugih orodij, težave pa so zaznali uporabniki v 74 državah. Ohromljena komunikacija javnih ustanov in podjetij je ponekod povsem ustavila delo. Bolnišnice niso mogle posredovati podatke o pacientih, izdajanje vizumov je bilo ustavljeno, Eurocontrol, ki usklajuje letalski promed nad Evropo, je posloval zgolj prek telefona. Microsoft je sicer včeraj postopoma uspešno odpravljal težave s preobremenjenimi strežniki, pri čemer so v podjetju poudarili, da ni šlo za hekerski napad.

Vprašanje učinkovitosti tehnologije, od katere smo pravzaprav odvisni, tako prerašča v vprašanje državne suverenosti. Države so od zasebnih podjetij vedno kupovale opremo, vendar je zgodba danes drugačna. Digitalna infrastruktura, od katere so odvisne bolnišnice, javna uprava, šole, logistika, obveščevalne službe in celo vojska, je v rokah zasebnih korporacij, kot so Amazon, Microsoft, Google, SpaceX in Palantir. Toda ali je država še popolnoma suverena, če je njena sposobnost delovanja in odločanja odvisna od pogodb z zasebnimi podjetji, njihove tehnologije in afer vodstvenega kadra?

Več v sobotnem Primorskem dnevniku.