»Likvidacija družbe Dom ena od opcij«

Upravni svet Slovenskega stalnega gledališča (SSG) zelo skrbi usoda Kulturnega doma v Trstu, v katerem teater domuje vse od leta 1964. Skrb izvira iz težkega finančnega položaja, v katerem se je znašla družba Dom, lastnica stavbe v Ulici Petronio, saj bi ta lahko postavil pod vprašaj obstoj edinega slovenskega profesionalnega gledališča v Italiji. Člani upravnega sveta SSG so se za javno pismo odločili »po zadnjih pogovorih z družbo lastnico«, po katerih so resno zaskrbljeni »glede kratkoročnih in dolgoročnih pogojev za delovanje gledališča«.

Pri predsedniku družbe Dom Igorju Tomasetigu smo želeli kaj več izvedeti o nadaljnjih korakih, ki čakajo družbo, a ni želel dajati izjav. Obrnili smo se na vodstvo Tržaške matice, ki je s 85 % glavni delničar družbe Dom (preostala dva sta KB Delniška Družba in Sklad Trinko). Predsednika Marka Rupla smo vprašali, ali je na obzorju likvidacijski postopek družbe. »Likvidacija je ena od opcij, o kateri bo, na podlagi predstavljene bilance, odločala skupščina,« je dejal Rupel. »Vodstvo Doma in tudi Tržaške matice je poklicano, da tako ali drugače ustavi prosti pad družbe, ki je posledica mala gestio – slabega upravljanja prejšnjih upraviteljev. Družba je preveč zadolžena z bankami in davčno upravo, zato je prisiljena v prodajo nepremičnin. Ob pomanjkanju ustrezne politične volje se lahko pač reši samo s tem, kar ima. Začelo se je s prodajo Prosvetnega doma na Opčinah, zdaj so na vrsti društva v Barkovljah in Križu. Kar me, kot človeka, ki izhaja iz društvenih krogov, zelo žalosti. Vem, kaj pomeni skrbeti za društvo kot za svoj dom, koliko ur prostovoljnega dela so člani vložili v popravila.«

Zaradi velike zadolženosti Doma, ki ima trenutno v lasti dvanajst nepremičnin (med njimi na primer tudi Dijaški dom Srečka Kosovela in sosednji sedež zavoda Ad formandum), gre izkupiček od prodaje v veliki meri v poravnavo dolgov, opozarja Rupel, in ne na primer v obnovo stanovanj nad barkovljanskimi društvenimi prostori, z oddajanjem katerih bi lahko krili stroške za vzdrževanje društva.

Iz istega razloga tudi družba Dom »ne more kar šenkati« tržaškega Kulturnega doma. Rupla bolita brezbrižnost in spletkarjenje okrog usode stavbe. »Vsi bi morali skrbeti za to, kaj bomo pustili za sabo. Slišim pa, da naj bi bila usoda gledališča stvar levega dela manjšine, da gledališče ni skupno. Razumem, da je nekdo kriv za nastalo situacijo, a danes se moramo vsi vprašati, če želimo bolnika rešiti ali ne. Kulturni dom v Trstu je najbolj dragocena nepremičnina v lasti družbe Dom in je ne bremeni nobena hipoteka. Če bo družba šla v likvidacijo, jo bomo izgubili. Vsi se moramo zavedati, kam to pelje.«