Površinski sloji tal so posušeni

V minuli zimi so bile padavine skromne, suša pa se nadaljuje tudi v prvih pomladnih dneh. Tudi v Sloveniji, podobno kot v FJK, že več tednov ni bilo padavin. Travniki pa potrebujejo vodo, v slabem stanju so ozimna žita, presušeni so gozdovi, je za STA povzela agrometeorologinja Andreja Sušnik. Po nedavno objavljenih delnih in še ne povsem preverjenih podatkih Agencije RS za okolje je v Sloveniji, kar velja tudi za FJK, zadnjo zimo padla daleč podpovprečna količina padavin, razen v Sloveniji na severu Prekmurja.

Prve ocene kažejo, da je bila zadnja zima med 13 najmanj namočenih od leta 1961. Najmanj padavin je padlo v zimi 1974/75 in 1991/92.

Suša se medtem nadaljuje tudi v pomlad. Arso vsak teden ob četrtkih izdaja t.i. Sušomer, ki prikazuje stanje suše v vseh segmentih: v površinskem sloju tal, v površinski vodi in v podzemnih vodah. Razmere so v vseh treh segmentih vodnega kroga v Sloveniji slabe. Še najbolj je to vidno v praznih strugah in posušenih površinskih slojih tal, je izpostavila agrometeorologinja na Arsu Andreja Sušnik. Velika presušenost tal in dvig temperatur jo zelo skrbita, saj lahko po njenih besedah vplivata predvsem na travinje, ki je zelo občutljivo na pomanjkanje padavin, ker ima zelo plitev koreninski sistem. Travna ruša je posušena, marsikje stanje poslabšuje pogost veter. Travniki kričijo po vodi, je opozorila Sušnikova.

Tudi ozimna žita so že v precej slabem stanju, nanje so poleg nizkih temperatur brez snežne odeje vplivali tudi pogost veter, močno sončno obsevanje in visoko izhlapevanje.