Prednosti in pasti digitalnih igrač

Zelo kmalu bo otroke obiskala cela vrsta dobrih mož: sv. Miklavž, Božiček, Jezušček in/ali Dedek mraz, svoj obhod bo ponekod ob koncu praznikov imela še Befana in morda bodo radodarni tudi sveti trije kralji. Pisma s seznamom želja se morda že pišejo, bolj zahtevni ali informirani otroci pa že točno vedo, česa si želijo, zlasti če jih mika tehnologija. V mislih že imajo določeno igralno konzolo ali telefon, ki ima točno določene funkcije. Mlajši, ki še ne znajo upravljati zahtevnejših naprav, pa bodo veseli katerekoli igre, ki se je v zadnjih letih povezala z internetom in tako postala »pametna«. Tovrstna ponudba se v resnici šele razvija, vendar ima t. i. internet of toys, se pravi internet igrač, že bodisi pristaše bodisi nasprotnike. Prvi zagovarjajo prednosti nadzora staršev in novih načinov komunikacije, učenja in zabave, drugi pa dobijo sive lase že ob misli na še eno računalniško napravo, s katero se bodo otroci še bolj osamili in za katero bo treba seveda skrbeti (polniti, posodabljati, povezovati, popravljati itd.).

Igrače so sestavni del otrokovega vsakdana in imajo zato velik vpliv na njegov razvoj, saj spodbujajo motoriko, čustvenost in domišljijo. Digitalne igrače so sicer dobrodošle, ker gredo v korak s (tehnološkim) časom, vendar njihova uporaba odpira kočljivo problematiko zaščite zasebnosti, varovanja podatkov in na splošno informacij o otroku ter vpliva tehnologije na otroka, še zlasti na njegovo socializacijo.

Katere so pametne igrače?

Na trgu je vse več igrač, ki se lahko ali pa morajo povezati z internetom, da sploh delujejo. Gre za izdelke, ki omogočajo glasovno komunikacijo, video prenos, prenos in prepoznavo fotografij, lahko so v obliki tablic ali ur oziroma zapestnic. Nato so droni in različne vrste robotov, ki jih upravljamo preko aplikacij na tablicah ali mobilnih telefonih, sledijo bolj običajne igrače, ki se povezujejo z video igrami in tiste z recimo bolj didaktičnimi vsebinami (reševanje ugank, sestavljanje elementov ipd.). Njihovi proizvajalci poudarjajo, da so odlično orodje za usvajanje znanj in razvoj digitalnih veščin že zelo zgodaj, vprašanje pa je, ali si starši želijo, da do tega stika pride zgodaj, če ne celo čim prej.

Tehnična, varnostna in čustvena tveganja

Tehnična tveganja so v glavnem povezana z varnostno zaščito igrač, ki je večinoma pomanjkljiva, saj izdelki ne premorejo protivirusnih programov in požarnih zidov kot računalniki. To pomeni, da lahko nekdo drug prevzame nadzor nad igračo prek brezžične povezave ali Bluetootha. Še eno pomembno tveganje je pomanjkanje nadzora nad osebnimi podatki. Izdelki zahtevajo namreč vnos imen otrok in staršev, elektronskih naslovov, zaznavajo lokacijo, urnike, spletne in druge navade, vsi ti podatki pa se shranjujejo na slabo zaščitenih strežnikih tudi izven EU, kjer velja drugačna zakonodaja od naše.

Nazadnje imamo še psihološko oziroma razvojno dimenzijo: strokovnjaki opozarjajo na uporabo igrač, ki staršem omogočajo komunikacijo z otroki na daljavo. Govoreče punčke in medvedki, skozi katere lahko starši preko telefona ali tablice govorijo z otrokom, imajo lahko škodljive posledice na njegov razvoj, ko pride do težav pri razumevanju dejstva, da igrača govori z glasom staršev. Stalen starševski nadzor povzroča pritisk pri otrocih, saj se ti ne morejo igrati svobodno in morajo pri igri slediti navodilom. V vsem tem umanjka tudi socializacijski element in razvije se lahko tudi odvisnost od zaslona, ki je že tako velik problem pri najstnikih.

Kakovostna digitalna igrača ima vsekakor veliko prednosti, vendar si morajo dobri možje in žene pred obdarovalnim pohodom najprej odgovoriti na nekaj osnovnih vprašanj, ki jih boste v tej rubriki prebrali naslednji teden.