Četrtek, 28 maj 2020
Iskanje

Rednih bralcev v Sloveniji trikrat manj kot na Norveškem

Miha Kovač, soavtor raziskave o bralni kulturi in nakupovanju knjig v Sloveniji

24. nov. 2019 | 10:23
Dark Theme

RTo, da številne težave na področju knjige niso izmišljene, je potrdila letošnja najnovejša raziskava bralne kulture in nakupovanja knjig Knjiga in bralci VI. Dolgoletni vodja programa Založniške akademije na Slovenskem knjižnem sejmu (SKS) Miha Kovač je v intervjuju spregovoril o raziskavi in opomnil, da se glede bralnih navad v Sloveniji niso premaknili že 40 let.

Raziskavo bodo v sredo, 27. novembra, predstavili tudi na 35. Slovenskem knjižnem sejmu, ki se v torek začenja v Cankarjevem domu v Ljubljani.

V sodelovanju z Andrejem Blatnikom, Samom Rugljem in Patricio Rupar ste ob podpori Javne agencije za knjigo RS letos poleti izvedli raziskavo bralne kulture in nakupovanja knjig v Sloveniji, ki je izšla tudi v knjižni obliki pod naslovom Knjiga in bralci VI (UMco). Katere so vaše ključne ugotovitve?

Pri tej raziskavi so zanimivi predvsem trije trendi. Prvi je, da je število tistih, ki ne berejo knjig, praktično enako tistemu iz leta 1973, ko je bila izvedena prva raziskava o bralnih navadah v Sloveniji. To pomeni, da se v dobrih 40 letih glede bralnih navad oziroma števila bralcev in nebralcev nismo nikamor premaknili. V času osamosvojitve smo sicer imeli obdobje, ko se je število bralcev dvignilo za nekaj odstotkov, nato pa je ponovno padlo. Ob tem velja opozoriti, da število bralcev resda upada v mnogih državah, ne pa povsod. Na Norveškem se je denimo od leta 1979 do danes število bralcev povečalo za 20 odstotkov in znaša okoli 90 odstotkov. Tam berejo praktično vsi. Na tej osnovi bi si upal reči, da smo dobrih 40 let kulturne in izobraževalne politike vrgli stran.

Slabo je tudi to, da se je v primerjavi z letom 2014 z 18 na 13 odstotkov zmanjšalo število rednih bralcev, med katere mi zelo permisivno štejemo tiste, ki preberejo več kot deset knjig na leto. Takšnih bralcev je v Sloveniji trikrat manj kot na Norveškem. Od leta 2014 do leta 2018 se je tudi število tistih, ki berejo tedensko, skrčilo s 44 na 38 odstotkov, število tistih, ki berejo nekajkrat na mesec ali redkeje, pa se je povečalo s 25 odstotkov na 30 odstotkov. Vse to dokazuje, da nismo izrazito bralska dežela.

Zanimiv je še trend, da se v mlajši generaciji povečuje število tistih, ki berejo tudi v angleščini. Takšnih mladih je okoli 86 odstotkov. Da ne bo nesporazumov: sem pristaš dvojezičnosti, ker menim, da je pri tako majhnem narodu, kot smo mi, nujna, po drugi strani pa verjamem, da je dvojezičnost tudi s kognitivnega stališča prednost, saj to, da znaš misliti v dveh jezikih, bogati tvoje miselne sposobnosti v maternem jeziku. Slabo pa postane, če drugi jezik povozi prvega. In ni rečeno, da ne bo ob aktualnih bralnih trendih do tega tudi prišlo.

Več v današnjem (nedeljskem) Primorskem dnevniku.

Za branje in pisanje komentarjev je potrebna prijava

$tempAlt.replaceAll('"','').replaceAll('<p>','').replaceAll('</p>','').replaceAll('<br>','').replaceAll('<br/>','').replaceAll('<br />','').trim()

Za katero prepoved si najbolj želite, da bi jo odpravili?

6. maj. 2020 | 17:24
Prepoved ležanja na plaži
Prepoved prostega prečkanja meje
Prepoved obiska prijateljev
Prepoved skupinskih športov
Prepoved normalnega obratovanja barov in restavracij
Vse sedanje prepovedi so na mestu
Prikaz rezultatov

Glasovanje zahteva prijavo